Reševanje »blokovskih« izzivov pred kurilno sezono

Čeprav se o ogrevanju in hlajenju ne pogovarjamo vsak dan, ju občutimo vsakokrat, ko nam je doma prehladno ali prevroče – še posebej pa, ko prejmemo račun za porabljeno energijo. Danes je učinkovito upravljanje energije v stavbah ena ključnih tem, tako zaradi stroškov kot zaradi vpliva na okolje.

Z jesenjo se namreč približuje kurilna sezona, obdobje, ko se ljudje odzivamo na nižje temperature z aktiviranjem ogrevalnih sistemov in ogrevanjem prostorov. Priprave na to obdobje so ključne ne samo za udobje, ampak tudi za energetsko učinkovitost, varnost in nenazadnje zmanjšanje stroškov. Gre za izzivov polna obdobje in okolje, cene energentov so nestabilne, narava in zunanje temperature pa nepredvidljive.

Optimizacija delovanja ogrevalnega sistema je zato danes pomembnejša kot kdajkoli prej. In če si znajo lastniki hiš že približno dokaj dobro izračunati stroške ogrevanja, so ti za prebivalce v večstanovanjskih stavbah vsako leto uganka. Praksa in statistika kažeta, da so iz leta v leto višji. Kako zajeziti ta trend? Predvsem z optimizacijo sistemov ogrevanja pa tudi z rešitvami, kot so »flat stations« oziroma poslovenjeno stanovanjske toplotne postaje, ki jih poznajo tako v tujini kot Sloveniji.

Gre za kompaktne naprave, ki so nameščene v posameznem stanovanju večstanovanjske stavbe in so ključen člen sodobne decentralizirane rešitve za ogrevanje in pretočno pripravo sanitarne tople vode. Če si predstavljamo centralno kotlovnico v bloku, potem je stanovanjska toplotna postaja kot majhna »osebna kotlovnica« za vsako stanovanje posebej. Stanovalec s tem dobi lastno regulacijo ogrevanja in tople sanitarne vode, ne da bi potreboval svoj individualni kotel.

Osnovna naloga stanovanjske toplotne postaje je, da prevzame toploto iz skupnega sistema (npr. iz daljinskega ogrevanja ali skupne kotlovnice, ki lahko vključuje tudi različne zelene vire energije) in jo pretvori za potrebe enega stanovanja. »To pomeni, da lahko vsak stanovalec samostojno uravnava temperaturo in porabo – podobno kot v enodružinski hiši, čeprav živi v bloku. Poleg tega se topla voda pripravlja sproti, po dejanski potrebi, kar pomeni več udobja in predvsem higieničnosti oziroma varnosti, saj se sanitarna voda ne shranjuje v velikih centralnih zalogovnikih v kleti,« nam je pojasnil Mirko Palačković, skrbnik ključnih kupcev v podjetju Danfoss Trata, ki tudi razvija tovrstne toplotne postaje EvoFlat.

Ogrevalna svoboda in preglednost porabe v blokih

Stanovalec večstanovanjske stavbe s takšno postajo pridobi več svobode in preglednosti. Račun za energijo temelji na dejanski porabi in ne na delitvi skupnih stroškov ogrevanja med sosedi. To pomeni, da vsak plača toliko, kolikor dejansko porabi – in svojo porabo lahko tudi aktivno zmanjša. »V primerjavi s klasičnim tradicionalnim centralnim ogrevalnim sistemom se lahko poraba energije zmanjša za do 30 odstotkov, kar pomeni tudi nižje stroške za gospodinjstva. Vsaka stanovanjska postaja ima vgrajene lastne merilnike porabljene energije in števce za vodo,« je dodal Palačković.

Poleg tega stanovanjska toplotna postaja odpira vrata svobodi pri izbiri vira ogrevanja. Namesto da bi bil objekt vezan na en sam vir energije, sistem omogoča pametno kombinacijo različnih rešitev – od daljinskega ogrevanja do toplotnih črpalk in drugih obnovljivih virov, kot je sončna energija. Dodaten plus takšne rešitve je, kot pravi sogovornik, varnost, saj ni potrebe po individualnih stanovanjskih bojlerjih ali plinskih kotlih, ki v praksi zahtevajo več vzdrževanja in prinašajo določena tveganja. To je pomembno tudi za družine z otroki ali starejše, saj se uporabniki počutijo bolj varno in hkrati udobno.

Energetska učinkovitost stavb in mest

Ko ima vsako stanovanje svojo stanovanjsko toplotno postajo, to pomeni boljše in optimalno ravnanje z energijo. Sanitarna topla voda se segreva sproti, kar bistveno zmanjša izgube, obenem pa je uporabniku vedno na voljo dovolj higiensko varne tople vode. Sistem je zasnovan tako, da se enostavno povezuje z drugimi energetsko učinkovitimi rešitvami ogrevanja prostorov. V zadnjem obdobju je v večstanovanjskih objektih prva izbira talno ogrevanje. »V Danfossu smo zato razvili ICON – inteligentno adaptivno vodenje talnega ogrevanja, ki odlično dopolnjuje sistem EvoFlat. ICON omogoča regulacijo ogrevanja glede na najbolj zahteven prostor in je tudi enostavno nadgradljiv za oddaljeno upravljanje preko mobilne naprave, kar so uporabniki hitro sprejeli kot dodano vrednost,« še pojasnjuje sogovornik.

V praksi vse skupaj vodi k manjši porabi energije, manjšemu ogljičnemu odtisu in nižjim stroškom tako za posameznike kot za celotno skupnost. »Če vzamemo primer tipičnega bloka v Ljubljani: gradnja s stanovanjsko toplotno postajo je hitrejša in bolj varna v primerjavi s tradicionalnimi centralnimi rešitvami, stroški ogrevanja in priprave tople vode pa so nižji. Poleg tega se vsak projekt lahko prilagodi specifičnim lokalnim razmeram, investitorjevim ciljem in dolgoročni trajnostni strategiji. Stanovanjske toplotne postaje že danes omogočajo skladnost z zakonsko zahtevo glede uporabe obnovljivih virov v novogradnjah, saj dosegajo minimalni predpisani delež ROVE ≥ 50 odstotkov. Z modularno zasnovo in možnostjo povezovanja z naprednimi regulacijskimi sistemi pa so idealna izbira za sodobne, energetsko učinkovite večstanovanjske objekte. So tudi pomemben del prihodnosti pametnih mest. V prihodnje bodo stavbe še bolj digitalizirane in medsebojno povezane. Takrat bo ključno, da ima vsaka enota v stavbi svoj pametni vmesnik« za energijo – in prav to vlogo lahko prevzamejo stanovanjske toplotne postaje. Na ta način ne izboljšujemo samo udobja in varnosti stanovalcev, temveč prispevamo tudi k širšemu cilju: trajnostnim mestom, ki so energetsko učinkovita in prijazna do okolja,« meni Palačković.

Prilagoditev trendom toplotnih črpalk

V Danfossu so pravočasno zaznali trend naraščajoče uporabe toplotnih črpalk kot samostojnega ali kombiniranega vira energije v večstanovanjskih objektih. Zato so po vzoru toplotnih črpalk razvili stanovanjsko toplotno postajo EvoFlat FSF z možnostjo delovanja na dveh temperaturnih nivojih, kar je ključno za optimalno delovanje sistema z nizkotemperaturnimi viri, kot so toplotne črpalke in plinskimi kondenzacijskimi kotli kot podporo le-tem.

V »ogrevalni statistiki« so se stanovanjske toplotne postaje pojavile šele v zadnjih slabih dveh desetletjih, a so med investitorji zelo dobro sprejete. Zanje se odloča tudi vedno več domačih projektantov. Med letoma 2020 in 2024 je bilo po uradnih podatkih Sursa v Sloveniji v večstanovanjskih stavbah zgrajenih približno 6000 novih stanovanj. V tem obdobju so v Danfossu domačim kupcem dobavili dobrih 4000 stanovanjskih toplotnih postaj, torej lahko čez palec ocenimo, da je tovrstna rešitev prisotna v dveh tretjinah vseh novozgrajenih stanovanj v večstanovanjskih zgradbah.