Delamo, kar lahko, postavljamo sončne elektrarne

Rdeča nit druge okrogle mize na poslovni konferenci Energetika 2025 so bile rešitve za stabilizacijo prihodnjega elektroenergetskega sistema. V energetiki delajo tisto, kar lahko, to pa so zdaj zgolj sončne elektrarne. Umeščanje vsega drugega v prostor je skoraj nemogoče. To velja tako za daljnovode kot za hidroelektrarne in vetrnice.

Aleksander Mervar, direktor Elesa, je opozoril na zelo težavno umeščanje daljnovodov v prostor, saj je po njegovi oceni veliko lažje v prostor umestiti elektrarno. Pri tem je omenil daljnovod Cirkovce–Pince, kjer je bilo treba obdelati 3500 pogodb in skleniti dogovor s 14.000 lastniki, ob tem je nujno treba znati komunicirati z lokalnimi skupnostmi. Se je pa po njegovih besedah ekipa Elesa že izpilila v tem. »Za daljnovod Divača–Nova Gorica smo samo za dva kilometra potrebovali čas od leta 2009 do 2013, s tem da je bilo drugih 57 kilometrov že postavljenih.«

Če se bo tako nadaljevalo, do leta 2030 ne bo zgrajeno prav nič, pravi Mervar. Evropska zakonodaja je namreč zelo zapletena, tu je tudi primer Nemčije, kjer ne morejo povezati severa Nemčije, kjer imajo polja vetrnic, z Bavarsko na jugu, kjer je industrija, ravno zaradi problema umeščanja daljnovodov v prostor.

Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije, je dejal, da referendum o Jeku 2 ni želja Gen energije v nobeni časovnici, so pa sodelovali pri informiranju javnosti. »Politična odločitev glede referenduma ni na naši agendi, naše delo je potekalo skoraj nemoteno in v tem času smo tudi marsikaj naredili. Projekt je dolgotrajen in ima velik vpliv na državo. Mi kot investitor nismo sposobni takega projekta niti zgraditi niti financirati sami. Ker je zanj potrebna podpora države, je zato smotrno, da se o tem odloča tudi politika. Ko se odločimo za investicijo, potem poti nazaj več ni,« meni Glaser in dodaja, da vse aktivnosti za umeščanje Jek 2 v prostor potekajo nemoteno.

Kaj pa HE Kozjak in Mokrice

Pred 48 leti smo začeli razmišljati o črpalni hidroelektrarni Kozjak. Kje smo, je vprašal moderator Slavko Bobovnik. Kot je pojasnil Matjaž Večernik, izvršni direktor Sektorja analitike na HSE, elektrarna glede ekonomike in potrebnosti ni vprašanje, trenutno pa so v fazi pridobivanja dokumentacije. »Tukaj je zgodba z gradbenim delom, pristopnimi potmi, z lokalno populacijo poskušamo imeti konstruktiven dialog glede postavitve, ampak pri nas je pogosto težava, da vemo, da potrebujemo stvari, težko pa se opredelimo, kje bodo stale. ČHE Kozjak je eden izmed takih projektov, za katerega računamo, da se bo uresničil,« pravi Večernik.

Obljube za HE Mokrice so bile za leto 2018. Kot je pojasnil Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na Spodnji Savi, je bila leta 2014 umeščena v prostor, zatem pa se je začela pritožbena saga nevladne organizacije, ki traja še danes. »Tega jim ne zamerim, saj je to njihovo poslanstvo. Rešitev je v izdaji pravno korektnega gradbenega dovoljena, ki lahko prestane tudi pravno presojo. To morajo pripraviti pristojna ministrstva. Potem bomo lahko začeli graditi.«

Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, je dejal, da pač delajo to, kar lahko. V tem času so to sončne elektrarne na degradiranih območjih, skupaj s hranilniki energije. »To je kratkoročna rešitev,« meni Kavalič in dodaja, da se odjem zelo povečuje, kar pa zaradi za sistem skrite proizvodnje sončnih elektrarn v samooskrbi ni povsem razvidno. A že zdaj, posebej pa v prihodnosti, vse temelji na elektriki.

Izključujoča zelena agenda

»Z zelenim prehodom ni nič narobe, le roki za podnebno nevtralnost do 2050 so absolutno prekratki, saj še nimamo vseh tehnologij za to,« pa meni Glaser. Dodaja, da je pomembna tudi ekonomika, ki pa smo jo podcenili, ravno tako kot vpliv geopolitike na trg materialov, ki jih potrebujemo za vetrnice, sončne elektrarne, baterije in drugo. Dodal je, da si zelo želi, da bi politika slišala stroko in da zelena agenda ne bi bila tako izključujoča.

Mervar je ob tem opozoril, da je že 2017 zapisal, da bomo zgolj s sončnimi elektrarnami in zaprtimi vsemi večjimi elektrarnami imeli velike težave. »Ni bilo volje, da bi se s tem kdo zares ukvarjal. To se je odločila Evropa, je bil glavni odgovor,« je dejal Mervar. Kavalič je ob tem dejal, da je treba omejiti radikalizem v obravnavi podnebnih ciljev. Baza znanja v Sloveniji je neverjetna, meni Kavalič, zato je treba še naprej vlagati v znanje.

»Energetska podjetja ne proizvajamo sončnih elektrarn, uporabimo jih v naših rešitvah, ki jim zdaj dodajamo hranilnike energije,« je na izziv, da vse prihaja iz Kitajske odgovoril Kavalič. V nasprotju s sončnimi elektrarnami lahko veliko večino hidroelektrarne izdelamo doma. »Z vsako hidroelektrarno se BDP države tako poveča za 0,3 odstotka,« je opozoril Barbič in dodal, da tudi samo zdaj končujejo sončno elektrarno z nazivno močjo devetih MW.

Za obvladovanje nestabilnih obnovljivih virov bo treba vložiti 5,4 milijarde evrov. »Elektrodistribucijska podjetja niso bila nikoli zadolžena. Ne morejo pa do dveh milijard evrov novih posojil, zato bo država morala razmisliti o dokapitalizaciji distributerjev, je povedal Mervar. Elektrodistribucije bodo namreč morale najti 3,9 milijarde evrov, Eles pa 1,5 milijarde.