»Tega vam ne bo povrnila nobena zavarovalnica« (video)

Prekinitev poslovanja zaradi požara, okvare ali drugega dogodka lahko podjetje stane več kot popravilo poškodovane opreme. Medtem ko čaka na popravilo, čakajo tudi njegova naročila, kupci pa lahko poiščejo drugega dobavitelja. Pri oceni posledic nesreče moramo zato upoštevati tudi izgubljene prihodke in vpliv na nadaljnje poslovanje. To je pomembno tudi pri energetskih naložbah, s katerimi si podjetja želijo zagotoviti zanesljivo oskrbo in učinkovitejše poslovanje. Pri postavitvi sončne elektrarne ali baterijskega hranilnika je zato treba razmišljati tudi o tem, kako bo nova oprema vplivala na varnost obstoječega obrata.

»Poznamo primere, ko stroški obratovalnega zastoja kar nekajkrat presežejo samo premoženjsko škodo,« je povedal Miha Javornik, vodja področja zavarovalne tehnike in upravljanja tveganj v družbi GrECo, in dodal: »Najnižja cena pri iskanju primerne opreme naj ne bo ključno vodilo, saj se kupovanje poceni in nepreverjene tehnologije mnogokrat dolgoročno izkaže za dražjo rešitev.«

Kot pojasnjuje Javornik, lahko nova sončna elektrarna ali baterijski hranilnik povečata požarno izpostavljenost obstoječega obrata, zato je treba tveganja oceniti že med načrtovanjem. Z digitalnim upravljanjem se odpirajo tudi vprašanja kibernetske varnosti, pri čemer človek ostaja najranljivejši člen pametnih sistemov. Podjetje mora ob izbiri zavarovanja zato poskrbeti tudi za preventivo in nadomestno oskrbo z energijo, ki mu bo ob morebitnem izpadu omogočila nadaljevanje poslovanja.

Kaj se je pri energetskih projektih v zadnjih petih letih najbolj spremenilo z vidika tveganj?

Zeleni prehod in pospešena elektrifikacija, rast UI-ja in s tem povezanih podatkovnih centrov ter decentralizirana industrijska proizvodnja stalno povečujejo pritisk na proizvodnjo in tudi distribucijo električne energije. Podatkovni centri so leta 2024 porabili 1 % svetovne električne energije, nekatere ocene do 2030 pa govorijo celo o 3 % in več. Vsi ti projekti potrebujejo stabilno in robustno dostavo energije, ki pa mora biti hkrati čim bolj učinkovita in prijazna do okolja. Posledično se zateka k modernejšim, digitaliziranim sistemom, ki pa privedejo tudi do novih tveganj.

Miha Javornik, vodja področja zavarovalne tehnike in upravljanja tveganj v družbi: »Podatkovni centri so leta 2024 porabili 1 % svetovne električne energije.« FOTO: Jože Suhadolnik

Kako rast podatkovnih centrov, elektrifikacija in decentralizirana proizvodnja spreminjajo profil tveganj?

Še pred 20 leti so bile požarne škode, naravne katastrofe in podobno eno glavnih zaznanih tveganj v industriji. Danes lahko poleg navedenega govorimo predvsem o kibernetskih tveganjih (tudi kibernetskem terorizmu), tveganjih v povezavi s čezmerno odvisnostjo od umetne inteligence, tveganjih v povezavi s podnebnimi spremembami in neprekinjenim poslovanjem. Ključni izziv postaja pravočasno zagotavljanje zanesljive, cenovno dostopne in (tudi) trajnostne energije ter obravnavanje s tem povezanih nastajajočih tveganj.

Najšibkejši člen pametnega sistema ostaja človek

Če danes nekdo postavlja sončno elektrarno, baterijski hranilnik ali podatkovni center, katera tveganja investitorji najpogosteje podcenijo?

Po mojem mnenju se od tveganj podcenjujejo predvsem kibernetska. Posebej bi poudaril tudi čezmerno odvisnost od umetne inteligence. Področji umetne inteligence (UI) in digitalizacije prinašata veliko novih (manj raziskanih) izzivov in tveganj. Najbolj pa pri investitorjih pogrešam aktivno upravljanje tveganj, bodisi na posameznem projektu bodisi v družbi kot celoti.

Energetska infrastruktura je vse bolj digitalizirana in povezana. Kako to spreminja kibernetsko tveganje in kje so danes največje ranljivosti?

Bolj si digitaliziran in odvisen od novih tehnologij, bolj si ranljiv in dovzeten za kibernetski napad. Tukaj ne govorimo samo o klasičnih hekerjih, ampak celo o geopolitični sliki in centrih moči. Kdor bo imel praktično neomejen in stalen dostop do energije in surovin, bo zmagal v vojni tehnološkega preboja, ki se odvija v zakulisju. Največja ranljivost »pametnega« sistema je pa na žalost še vedno človek.

Varnost projekta se začne pred postavitvijo

Pri sončni elektrarni ali baterijskem hranilniku je treba že pred začetkom projekta preveriti požarno varnost, tehnične rešitve in tveganja med gradnjo. FOTO: Depositphotos

Predstavljajmo si podjetje, ki želi na svoji lokaciji postaviti večjo sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Katera tveganja mora preveriti še pred investicijsko odločitvijo?

Investitor mora natančno načrtovati umestitev sončne elektrarne in baterijskega hranilnika v prostor. Pri tovrstnem posegu se pojavlja več izzivov, ki jih lahko na kratko delimo na tveganja v povezavi z obstoječo infrastrukturo, konstrukcijska in tehnična tveganja, povečana požarna in okoljska tveganja, vremenske in druge zunanje vplive, tveganja v času gradnje. Bistveno je, da investitor od izvajalca zahteva temeljite študije in analize v zvezi s postavitvijo in se pravočasno loti novonastalih tveganj.

Kdaj se mora v projekt vključiti zavarovalni posrednik? Zakaj je lahko prepozno, če pride šele takrat, ko je tehnologija že izbrana?

Vključevanje svetovalca na področju upravljanja tveganj ali zavarovalnega posrednika v fazi, ko je sistem že postavljen in priklopljen, je prepozno iz enega glavnega razloga. Vsak tak projekt poveča požarno izpostavljenost obstoječega premoženja v obratu. Poleg navedenega je dobro natančno proučiti povečana okoljska tveganja ter tveganja v času izgradnje in se nanje pripraviti.

Kaj se z vidika tveganj spremeni, ko se začne gradnja? Kdo denimo nosi tveganje, če pride med montažo do poškodbe opreme, zamude dobavitelja ali škode tik pred začetkom obratovanja?

Običajno prepričanje je, da tveganje nosi samo izvajalec gradnje, saj elektrarna preide v lastništvo investitorja/uporabnika šele s priklopom in primopredajo v uporabo. Vendar v praksi investitor solidarno odgovarja za škode, povzročene tretjim osebam in zaposlenim pri izvajalcu med gradnjo. V primeru večjega škodnega dogodka se običajno zgodi, da investitor ostane brez elektrarne in s potencialno pravdo na vidiku. Zato je bistveno, da se za izgradnjo tovrstnih sistemov izberejo zaupanja vredni ponudniki in se zahteva kontrola nad gradbenim/montažnim zavarovanjem za škode med gradnjo.

Račun za zastoj lahko preseže ceno popravila

Miha Javornik: »Podjetje naj načrtuje sekundarno ali celo terciarno oskrbo z električno energijo.« FOTO: Jože Suhadolnik

Pri baterijskih hranilnikih se veliko govori tudi o požarih. Katera druga tehnična in poslovna tveganja so pomembna?

Požarna tveganja so še vedno resničnost. Predvsem so lahko posledica bodisi neustrezne gradnje ali nepreverjenih komponent ter pomanjkljive preventive in vzdrževanja. Enako kot vaš avto potrebujejo redno vzdrževanje in čiščenje tudi sončne elektrarne in baterijski hranilniki. Še vedno je treba pozornost posvečati tudi tveganjem med gradnjo in naravnim silam, kot so viharji, poplave, potresi in podobno.

Objekt začne obratovati. Kaj lahko za podjetje pomeni že nekajurni ali nekajdnevni izpad zaradi okvare ali požara?

Odvisno od velikosti sistema in energetske odvisnosti od solarnega sistema. Večja nevarnost sta po mojem mnenju potencialna škoda na obstoječem obratu v primeru večjega požara in posledični zastoj obratovanja. Seveda pa je bistveno, da podjetje načrtuje sekundarno ali celo terciarno oskrbo z električno energijo z namenom nemotenega poslovanja. Redundanca in substituti so zelo pomembni v ciklu poslovanja podjetij.

Pri katerem delu škode so zneski običajno večji, pri poškodovani opremi ali pri posledicah prekinitve poslovanja?

Premoženjske škode so seveda pogostejše. Škode zaradi prekinitve poslovanja so bolj redke, saj so vezane le na večje premoženjske škode in posledični obratovalni zastoj. So pa neredki primeri, ko stroški obratovalnega zastoja večkratno presežejo samo premoženjsko škodo. Stranke bi se morale bati zastoja obratovanja tudi z vidika izgube trga in kupcev/odjemalcev, saj tovrstne škode ob daljši odsotnosti s trga ne bo povrnila nobena zavarovalnica.

Zavarovanje ima svoje meje

Pri novih in kompleksnih energetskih projektih vseh tveganj ni mogoče prenesti na zavarovalnico. FOTO: Depositphotos

So nekateri energetski projekti že tako veliki, kompleksni ali tehnološko novi, da jih zavarovalniški trg težko v celoti pokrije?

Trenutno je zavarovalniški trg pri tradicionalnih tveganjih (požar, naravne nevarnosti, strojelom, odgovornosti ipd.) v fazi »mehkega trga«. To pomeni, da razpoložljive zmogljivosti presegajo povpraševanje. Zato je možno razmeroma poceni najti ustrezne rešitve tudi za večje in kompleksnejše projekte. Zanimivo bo tudi, kako bo direktiva ESG vplivala na zavarovarljivost določenih segmentov v energetiki.

Večja težava so nastajajoča tveganja, ki so težje zavarovarljiva, nekatera pa tudi nezavarovarljiva (prenos na zavarovalnico ni možen). Zavarovalni trg se počasi prilagaja novi resničnosti in zavarovalni produkti v celoti ne sledijo novim trendom. To je deloma razumljivo, saj gre za tradicionalno industrijo, ki ceno produktov pretežno določa na podlagi preteklih izkušenj z določenimi tveganji.

S tem razlogom v skupini GrECo vedno poudarjamo, da so ključnega pomena za vsako stranko kakovostna identifikacija in upravljanje tveganj ter preventiva. Po nekaterih ocenah je celo do 80 % tveganj nezavarovarljivih in zato je aktivno upravljanje še toliko bolj pomembno.

Kaj pomeni za investitorja, če projekt ni ustrezno zavarovan? Lahko zaradi tega težje pride tudi do financiranja?

Ponekod banke v primeru financiranja že zahtevajo zavarovalno zaščito skozi celoten življenjski cikel projekta. Žal banke niso strokovnjaki na področju upravljanja tveganj in prenosa tveganj na zavarovalnice in so pogosto zahteve generične ter v določenih delih tudi pomanjkljive. Verjamem, da banke podrobno proučijo finančni model posameznega projekta, skladnost dovoljenj in podobno, bi pa investitorjem predlagal, da se za področje svetovanja o tveganjih in zavarovanje obrnejo na strokovnjake.

Ocena tveganj se začne z analizo projekta in po potrebi tudi z ogledom lokacije, na tej podlagi pa je mogoče pripraviti zavarovalni program, prilagojen posamezni naložbi. FOTO: Depositphotos

Kako se pri takšnih projektih konkretno vključuje GrECo in kaj lahko naredi že v fazi načrtovanja projekta)?

Natančen odgovor je odvisen od tipa in obsega projekta. Vsekakor za naše stranke izvedemo identifikacijo in analizo tveganj, za morebitno obstoječe premoženje tudi fizične oglede glavnih lokacij in izvedbo poročila o tveganjih, soodvisnostih in podobno. Na podlagi pridobljenih podatkov naredimo zavarovalni program po meri. Za največje in najbolj kompleksne primere uporabimo vse znanje skupine GrECo in angažiramo kolege iz GrECo Specialty za področje energetike (Energy – GrECo risk and insurance management) in obnovljivih virov energije (Power & Renewables – GrECo risk and insurance management). V fazi prenosa tveganj na zavarovalnice izvajamo pogajanja z zavarovalnicami z namenom zagotovitve optimalnega kritja za naročnika, v fazi, ko je zavarovalna pogodba oblikovana, pa strankam asistiramo tudi v primeru morebitnih škod ali kakršnih koli potrebnih sprememb zavarovalne pogodbe.

Če bi morali investitorju dati en nasvet, še preden začne načrtovati nov energetski projekt, kaj bi mu svetovali?

Za vsa področja projekta izberite zaupanja vredne partnerje z ustreznimi referencami in rešitvami. Najnižja cena naj ne bo ključno vodilo, saj se kupovanje poceni in nepreverjene tehnologije mnogokrat dolgoročno izkažejo za dražjo rešitev.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.