Tisočletne vode ne čakajo – je spodnja Sava pripravljena?

V takšnih razmerah človek ne more več računati zgolj na hitro posredovanje, temveč potrebuje napredne, sistemske rešitve. Hidroelektrarne, ki smo jih dolgo dojemali predvsem kot energetske objekte, v tem kontekstu dobivajo novo vlogo: postajajo del aktivne poplavne obrambe.

V Sloveniji imamo enega najbolj sistemsko zasnovanih primerov takšne večnamenske infrastrukture prav na spodnji Savi. Veriga hidroelektrarn, ki tam nastaja že več kot dve desetletji, združuje energetske, varnostne in okoljske funkcije. Hidroelektrarne na spodnji Savi delujejo kot usklajen sistem, ki ob povečanih pretokih vode omogoča nadzorovano razlivanje in s tem učinkovito varuje naselja pred poplavami – vse ob tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in civilno zaščito.

Natančno zasnovan inženirski sistem, ki v nekaj minutah prepreči poplavljanje

Boštjan Pišotek, vodja kompleksnih projektov pri HESS: »Hidroelektrarne na spodnji Savi niso le energetski objekti – predstavljajo tudi ključno protipoplavno infrastrukturo.« FOTO: Jože Suhadolnik

Prav poplavni vidik je bil eden izmed ključnih razlogov za sprejetje zakona o gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi leta 2000. Zakon je namreč postavil temelje večnamenskemu projektu, katerega ključni cilj poleg energetske oskrbe vključuje tudi sistemsko protipoplavno zaščito Posavja. »Hidroelektrarne v tej verigi tako niso zgolj proizvodni objekti za zeleno elektriko, temveč sestavni del državne protipoplavne strategije,« je povedal Boštjan Pišotek iz družbe HESS, vodja kompleksnih projektov.

Vsaka hidroelektrarna ima ob turbinskem delu tudi prelivna polja z zapornicami in zadrževalnimi površinami, ki ob visokih vodah omogočajo nadzorovan razliv Save. Gre za natančno zasnovan inženirski sistem, ki lahko v nekaj minutah aktivira prost pretok, s čimer se prepreči nenadzorovano poplavljanje. Poseben primer je visokovodni razbremenilnik pri HE Brežice, ki je prvič v polni meri začel delovati med stoletnimi poplavami leta 2023. Ob vodostajih nad 2.900 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je približna vrednost nekje stoletnih voda, se ta suhi zadrževalnik samodejno aktivira in razliva vodo po 500 hektarjih površin, kar bistveno zmanjša pritisk na naselja niže ob toku. »Visokovodni razbremenilnik je narejen tudi za zagotavljanje prelivne varnosti tisočletnih voda,« še dodaja Pišotek in opozori na poplave leta 2010, ko visokovodni razbremenilnik in hidroelektrarna Brežice še nista delovala. Takrat so bile Brežice in okoliški kraji poplavljeni. »Leta 2017 se je z gradnjo HE Brežice uredila ustrezna protipoplavna zaščita, tako da poplav ni bilo več. Leta 2023 se je Sava kontrolirano razlivala, saj je visokovodni razbremenilnik že deloval, in sicer na podlagi vseh hidravličnih modelov, ki so bili narejeni pred začetkom gradnje,« pojasnjuje Pišotek.

HE Brežice je prva hidroelektrarna v Sloveniji s sistemom za transformacijo poplavnih valov. FOTO: Depositphotos

Usklajeno delovanje razbremenilnika je mogoče le ob natančni koordinaciji in stalnem nadzoru. V primeru povečanih pretokov gre za izredne razmere, pri čemer vsako hidroelektrarno v verigi prevzame strokovno usposobljena posadka, ki v skladu s protokoli spremlja razmere na terenu in izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti. Center vodenja hidroelektrarn skrbi za usklajeno delovanje celotnega sistema, kar omogoča pravočasno odzivanje na hitro spreminjajoče se vodne razmere. Pomembno vlogo ima tudi stalna komunikacija z deležniki na terenu: lokalnimi skupnostmi, Agencijo RS za okolje, Uradom za zaščito in reševanje ter gasilskimi enotami. Informacije se posredujejo tako po spletnih in družbenih kanalih kot tudi neposredno, vključno s predhodnimi opozorili, koordinacijo med dogodkom in obveščanjem o razmerah po umiritvi vodostaja.

Hidroelektrarne na spodnji Savi so hrbtenica lokalne odpornosti in trajnostnega razvoja. FOTO: Jože Suhadolnik

Eden najnaprednejših sistemov v Evropi

Po besedah Pišotka je model HE na spodnji Savi eden najnaprednejših v Evropi, saj poleg poplavne varnosti upošteva tudi okoljske in sonaravne vidike: prehodi za živali, nadomestna mokrišča, sonaravne ureditve in monitoring dokazujejo, da je mogoče združiti energetske, varnostne in naravovarstvene cilje. »Ko pride do poplavnega vala, proizvodnja energije ni prioriteta – prva naloga je varnost ljudi in okolja,« sporoča Pišotek, ki je tudi vodja gradnje HE Mokrice, ki še ni zgrajena, a bo z novim razbremenilnikom zaključila verigo in celovito dopolnila poplavno varnost v Posavju.

Razbremenilnik: element, ki ohranja in razvija naravo

HE Brežice je prva hidroelektrarna v Sloveniji s sistemom za transformacijo poplavnih valov. FOTO: Jože Suhadolnik

Delovanje visokovodnega razbremenilnika ob hidroelektrarni Brežice ne vpliva zgolj na poplavno varnost, temveč ima tudi pomembne posledice za lokalno okolje. V trenutkih izrednih pretokov omogoča nadzorovano razlivanje Save po predvidenih površinah, kar ne povzroča nenadnih poplav, temveč obvladuje razmere v skladu s hidravličnimi modeli. A hkrati se že v fazi projektiranja upošteva tudi naravna in ekološka dimenzija tega posega.

Ob gradnji vsake pretočne akumulacije gre za proces, v katerega so vključene različne stroke – poleg vodarske tudi okoljevarstvene in biološke. Že v razvoju projekta se poskušajo zagotoviti sonaravne ureditve, ki kljub posegu omogočajo ohranjanje naravnega ravnovesja. Monitoring, ki ga HESS redno izvaja, kaže, da se kljub posegu narava ne samo ohranja, temveč tudi razvija.

Vse vrste, ki so bile pred gradnjo hidroelektrarn prisotne v reki, so ostale tudi po njej. Ukrepi, ki spremljajo gradnjo HE, so usmerjeni v varstvo narave in zagotavljanje stanja, ki je bilo pred posegom. To vključuje tudi prehode za vodne organizme, nadomestna mokrišča in sonaravne krajinske ureditve, ki prostor naredijo življenjski prostor za človeka in naravo.

Strokovno ozadje sistemov, ki zadržijo vodo

Dr. Andrej Kryžanowski, prof. gradbeništva in hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani: »Zadrževalni volumen in retenzijske površine so osnova poplavne varnosti in Brežice imajo oboje.« FOTO: Jože Suhadolnik

Da bi poplavna varnost resnično delovala, je ključno tudi razumevanje tehničnih zmogljivosti in vodnih režimov. Tukaj nastopi vloga inženirske stroke – s poznavanjem dinamike vodotokov in zmogljivostmi akumulacij postavlja temelje za dolgoročno varno sobivanje z vodo.

Hidroelektrarne igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju poplavnih valov, še posebej ko gre za njihovo transformacijo. »Njihova učinkovitost je močno odvisna od velikosti akumulacij. Večja ko je, večja je zmožnost zadrževanja ekstremnih pretokov. V Sloveniji so te akumulacije pogosto razmeroma majhne, zato je še posebej pomembno, da hidroelektrarne delujejo v nizu – kot na primeru reke Save ali Drave –, kjer se njihov učinek sešteva. Takšno verigo sestavljajo tudi hidroelektrarne na spodnji Savi,« pojasnjuje dr. Andrej Kryžanowski, profesor hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in poudarja zadrževalni volumen kot najpomembnejši tehnični ukrep pri obvladovanju visokih voda. V kombinaciji z nasipi in retenzijskimi površinami – kot so jih predvideli v Brežicah – se tako poplavna voda lahko nadzorovano preusmeri iz glavne struge. Ta sistem temelji na ohranjanju naravnih poplavnih območij kot delujoče rešitve in omogoča večnamensko rabo prostora. Brežiška in prihodnja mokriška elektrarna sta v tem kontekstu ključni točki sistema.

»Zmogljivost vsakega zadrževalnika se določa na podlagi hidroloških študij, ki simulirajo realne padavinske dogodke in poplavne scenarije. Namesto zgolj stoletnih ali tisočletnih voda se danes vse bolj osredotočamo na kritične dogodke in njihovo ponavljajočo se naravo. Na podlagi izračunanih hidrogramov se nato dimenzionira prostornina akumulacije, kar omogoča oblikovanje ustreznih zaščitnih ukrepov,« poudarja profesor.

Poplave 2023 pokazale, da sistem na spodnji Savi deluje učinkovito

Ko pretoki narastejo, vsaka sekunda šteje. Ključna je hitra koordinacija. FOTO: Jože Suhadolnik

Pretočne hidroelektrarne na Savi in Dravi omogočajo tudi predpraznitev bazenov in prilagajanje sistema glede na napovedane vodostaje. Pri tem igra ključno vlogo usklajeno delovanje zapornic, ki omogočajo nadzorovano preusmerjanje vode in s tem preprečevanje večjih poplav. Prav v poplavah leta 2023 se je izkazalo, da tak sistem na spodnji Savi deluje učinkovito in brez večjih posledic.

Pri tem je izjemno pomembno tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, državo in civilno zaščito. Koncept večnamenskih elektrarn na spodnji Savi se je začel oblikovati že pred 30 leti, ko so bile jasno prepoznane potrebe po uravnavanju vodnega režima. »V Nemčiji so podobne rešitve uvedli na reki Izar. Z načrtnim vključevanjem lokalnih skupnosti in sofinanciranjem projektov so zagotovili vpetost energetskih ureditev v prostor. Tako elektrarna danes ni več tujek, temveč del širše razvojne zgodbe,« še dodaja Kryžanowski.

Slovenski model večnamenskih hidroelektrarn je torej v marsičem primerljiv s tujino, a zaradi topografske raznolikosti in hudourniškega značaja naših rek zahtevnejši za izvedbo. Alpske države imajo možnosti zadrževanja voda v povirju, Slovenija pa te rešitve išče v srednjem toku – kot na primeru Save. Pogosto pa so edina realna možnost prav kombinirani, premišljeni sistemi akumulacij in retenzijskih površin.

Hude suše in poplave bodo pogostejše

Nadzorovan razliv vode na 500 hektarjih je leta 2023 zaščitil Brežice pred stoletnimi vodami. FOTO: Jože Suhadolnik

V času podnebnih sprememb se količina vode letno sicer bistveno ne bo spreminjala, a izjemni dogodki – kot so hude suše in poplave – bodo pogostejši. To zahteva preveritev in nadgradnjo obstoječih sistemov: od pretočnosti strug in zmogljivosti prelivov do zaščite ključne infrastrukture. V prihodnje bo to ena izmed prioritet tako države kot lokalnih skupnosti.

Poseben primer je območje Brežic, kjer imajo edini tovrstni visokovodni razbremenilnik v Sloveniji. Njegova zasnova temelji na ohranjanju starih retenzijskih površin, ki ob visokih vodah omogočajo naravno zadrževanje vode. Pri tem se akumulacija Brežice ob izrednih dogodkih spremeni v otok sredi poplavljenega prostora, kar učinkovito zmanjša pritisk na dolvodna območja. Poleg tega so ob nasipih urejeni tudi posebni kanali, ki omogočajo ohranjanje ravni podtalnice in s tem varujejo naravne habitate, kot je Krakovski gozd. Podoben koncept skušajo razviti tudi na srednji Savi in Muri, kjer brez dodatnih ureditev grozi izsuševanje naravnega okolja.

Pozitiven primer iz Sevnice, kjer je hidroelektrarna pomemben razvojni element lokalne skupnosti

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica: »Ravnanje z vodo je danes tudi vprašanje kakovosti življenja – pri nas to deluje.« FOTO: Jože Suhadolnik

Z vidika vsakodnevnega življenja pa pomen hidroelektrarn najbolje razumejo tam, kjer jih neposredno doživljajo. Občina Sevnica je dober primer uspešne integracije energetskega objekta, poplavne varnosti in lokalnega razvoja. Po besedah župana Sevnice Srečka Ocvirka hidroelektrarne niso zgolj elektrarne, ampak predvsem večnamenski objekti, ki v praksi izboljšujejo kakovost življenja ob reki. Ob gradnji je bila poplavna varnost prednostna naloga občine, vse druge funkcije pa so se morale prilagajati temu cilju.

Danes urejen obrečni prostor ob Savi v Sevnici omogoča varnost pred visokimi vodami, pa tudi površine za rekreacijo, kolesarjenje, ribolov in uporabo vode za namakanje ter druge potrebe. Hidroelektrarna je s spremljajočo infrastrukturo postala del vsakdana. Kot pravi župan, ljudje reko dojemajo kot del urbanega prostora, ki je urejen in varen, hkrati pa še vedno naraven in biotsko pester.

Ohranjene poplavne ravnice omogočajo naravno zadrževanje visokih voda in razvoj habitatov. FOTO: Depositphotos

Pri upravljanju vodnega režima v primeru poplav civilna zaščita občine prejema tekoče informacije in sodeluje z upravljavci, vendar si Ocvirk želi bolj sistemske uskladitve na državni ravni.

Izkušnje s poplavami leta 2023 so pokazale, da sistem deluje in da je bil odziv pravočasen. Kot opozarja, je vzdrževanje vseh elementov protipoplavne zaščite ključno, in to je odgovornost, ki si jo delijo občina, Direkcija RS za vode in upravljavci hidroelektrarn.

Ocvirk posebej poudarja tudi potencial večnamenske rabe prostora: retenzijske površine, ki so namenjene nadzorovanemu razlivanju, so lahko v preostalem času pomembna pridobitev za rekreacijo, kmetijstvo ali naravovarstvo. Te sinergije je treba krepiti, pravi, in omogočiti, da prostor koristi več segmentom družbenega življenja. Sevnica tako ni le primer dobre prakse na papirju, temveč zgodba o tem, kako hidroenergetska infrastruktura postane del skupnosti in okolja.

Slovenski model hidroelektrarn na spodnji Savi dokazuje, da lahko infrastruktura služi ljudem na več ravneh, in ker se podnebne razmere zaostrujejo, so takšni večnamenski pristopi ključni za prihodnost.

Reka Sava v Sevnici teče mimo nasipov, ki varujejo domove in ustvarjajo prostor za kolesarjenje, sprehode in naravo. FOTO: Depositphotos

Naročnik oglasne vsebine so Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o.