Nuklearna elektrarna Krško (Nek) že 42 let Slovenijo in Hrvaško preskrbuje s stabilno energijo, ki je v paketih trgovcev celo cenejša kot elektrika iz sončnih in vodnih elektrarn. Do konca meseca bodo predvidoma končali 29-dnevni remont, v katerem bo 1500 delavcev opravilo 33.000 nalog. Vse je načrtovano na 15 minut natančno, dela potekajo ves čas, tudi ponoči, je povedal predsednik uprave Gorazd Pfeifer. Jedrska tehnologija zahteva odličnost, ki pa se prenaša tudi na drugo gospodarstvo in družbo.

Zaradi projekta Nek so postavili preizkusni raziskovalni reaktor pri Ljubljani, Inštitut Jožefa Stefana pa je postal mednarodno prepoznaven.

Prenos znanja se je razširil tudi na druge tehnične discipline. Naši sistemi so razdeljeni na več strokovnih področij – od jedrske fizike, fizike nasploh, elektrotehnike, strojništva, kemije in metalurgije do gradbeništva. Danes je to še posebno pomembno, saj aktivno spremljamo staranje objektov in infrastrukture.

Gorazd Pfeifer, predsednik uprave NEK, vidi možnost sočasnega obratovanja NEK z drugim blokom. FOTO: Leon Vidic

Pomembno vlogo pri dogodku leta 2023 (odstopanje na cevovodu ne eni izmed dveh linij sistema varnostnega vbrizgavanja) sta imela Inštitut Jožefa Stefana in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Skupaj smo obdelovali primer na inštitutu v ZDA, kjer smo se učili drug od drugega – raziskovali smo, kako se je primer zgodil in zakaj. Takšna sodelovanja omogočajo prenos dragocenega znanja. Do zdaj sicer še nihče ni celovito proučil, kaj je ta industrija prinesla v majhno državo in kako se je to široko znanje nato širilo naprej.

Teh 700 megavatov je prineslo industrijski razvoj tja do Novega mesta in naprej.

Če to moč razdelimo na polovico zaradi lastništva – 350 megavatov – se zdi številka morda še manj impresivna. A tudi ta zmogljivost nas je velikokrat postavila v središče javne razprave. Zdaj govorimo o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2), ki bo imel moč kar 1000 ali še več megavatov (MW). To odpira povsem novo dimenzijo energetske prihodnosti Slovenije in nepredstavljiv vpliv tehnične kulture na širšo populacijo. In še veliko več.

Trgovci ponujajo različne pakete električne energije – nekateri vključujejo zgolj sončno, hidro- ali jedrsko energijo. Med njimi je jedrska energija najcenejša. Kako je to mogoče?

Jedrska energija ima ključno prednost: zagotavlja stabilno preskrbo 24 ur na dan, vse dni v letu, lahko tudi 60 in več let. Naša lastna proizvodna cena znaša približno 43 evrov za megavatno uro, kar vključuje vse nadgradnje in obratovalne stroške elektrarne.

Tu je tudi tistih 12 evrov za razgradnjo elektrarne?

Ne, tak znesek od leta 2022 dodaja Gen energija; prej je ta prispevek znašal štiri evre. Prispevek se vplačuje v sklad za razgradnjo Neka in odlaganje radioaktivnih odpadkov, skladno z vladno uredbo. Sredstva se zbirajo vsak mesec na podlagi dejanske dobave električne energije in so namenjena financiranju dolgoročnih programov razgradnje ter varnega ravnanja z izrabljenim gorivom.

Gorazd Pfeifer: Kar zadeva t. i. »brezplačnost« sončne energije – vir sam je res brezplačen, a infrastruktura, vzdrževanje, omrežje in shranjevanje energije niso. FOTO: Leon Vidic

Kako OVE vplivajo na omrežje?

Obnovljivi viri energije (OVE) zahtevajo veliko več angažiranosti sistemskih operaterjev. Evropski prenosni sistem, ki je bil desetletja hrbtenica energetske stabilnosti, se zdaj spopada z novimi izzivi. Zaradi hitrega razvoja obnovljivih virov in decentralizacije proizvodnje izgublja svojo tradicionalno funkcijo in postaja s svojimi značilnostmi za operaterje izziv. Sistemskim operaterjem se nalaga vse večja odgovornost za prilagajanje novim razmeram. To bi lahko bil tudi glavni razlog za izpad elektrike v Španiji in na Portugalskem, ker se operaterji morda res niso dovolj hitro prilagodili. V primerjavi z nestabilnimi viri jedrska energija ne zahteva toliko dodatne angažiranosti sistemskih operaterjev za uravnavanje omrežja, prav tako ne zahteva tolikšnih prilagoditev oziroma nadgradenj omrežij.

Lahko previsoka napetost povzroči težave z oddajo elektrike iz Neka v omrežje?

Lahko. Previsoke napetosti so lahko problem predvsem dolgoročno, saj povzročajo hitrejše staranje opreme. Komponente morajo prenesti kratkotrajna odstopanja, vendar so zaščite omejene oziroma neposrednih zaščit ni. Zaščite so posredne, možne so poškodbe pomembne opreme. Pri visokih napetostih so najbolj ogroženi izolatorji, skozniki, merilni in močnostni transformatorji in podobna oprema.

Vidite možnost, da boste sočasno obratovali z Jekom 2?

Seveda vidimo možnost sočasnega obratovanja z drugim blokom. Ne glede na to, ali bo življenjska doba nuklearne elektrarne še podaljšana, bo treba proučiti, kaj pomeni sočasno obratovanje Nek in Jek 2. Menim, da je do leta 2043 več kot mogoče zgraditi tudi Jek 2.

Vi naj bi predvsem generirali denarni tok, tudi za zmanjšanje cen elektrike iz Jeka 2.

To je ena od prepoznanih shem delnega financiranja. V zadnjih letih ni več tolikšnih naložb v prenovo elektrarne, kar omogoča, da se del ustvarjenega prihodka usmeri v financiranje nekaterih faz gradnje novih objektov, predvsem pa v prva leta obratovanja, ki so, zaradi vračanja kredita, kapitalsko najzahtevnejša. Pomembno je, da imamo na voljo sredstva, ki jih lahko usmerimo za ta namen.

Na socialnih omrežjih sem videl objavljene podatke, po katerih evropske države v velikem deležu napajajo obnovljivi viri, Slovenijo celo 74-odstotno. Kako vi gledate na to? Pripisano je, da jedrska elektrarna ne more prilagajati svoje proizvodnje in da bo ustavljena, saj bo elektrika iz nje predraga v primerjavi s skoraj brezplačno elektriko iz sonca in vetra.

Podatke o deležu obnovljivih virov je vedno treba razumeti v kontekstu. Govorimo o urah, dnevih, tednih, mesecih ali sezonah? Kar zadeva tako imenovano »brezplačnost« sončne energije – vir sam je res brezplačen, a infrastruktura, vzdrževanje, omrežje in shranjevanje energije niso. Enako velja za hidroelektrarne in vetrne elektrarne. V energetiki ni nič brezplačno. Ta tako imenovana brezplačnost energije je za inženirje težko razumljiva, podobno kot tudi negativne cene.

Kot inženir izhajam iz načela, ki še vedno velja in vedno bo – da mora biti proizvodnja razpršena in uravnotežena med različnimi viri in da, ko se delajo strategije, se te delajo dolgoročno. Obravnava se jih dovolj široko in vanje vključi že preverjene tehnologije, le opcijsko tehnologije v fazi raziskovanja in razvoja. Potrebujemo različne vire, ne smemo se opreti samo na enega izmed njih, izkoristimo sonce, veter, vodo in tudi jedrsko energijo.

Skrbi nas lahko, da smo, tudi zaradi nepremišljenih odločitev, v Evropi izrinili težko industrijo. Težka industrija potrebuje neprekinjeno veliko energije. V to kategorijo novodobno spada tudi umetna inteligenca, ki je energijsko zelo zahtevna.

Podatkovni centri postajajo zelo veliki porabniki energije. Investitorji iščejo vse vrste virov energije, podpirajo tudi razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR).

To je nova realnost. Podatkovni centri niso več zgolj podporna infrastruktura – postajajo temelj digitalne družbe. Glede tega se pojavi skrb. Energetska stroka je pogosto izrinjena iz strateških odločitev, ki jih vodijo finančni interesi in kratkoročna logika donosnosti. Projekti se zgodijo, nato pa se spopadamo s posledicami – tehničnimi, okoljskimi in družbenimi. Potrebujemo vrnitev k strokovnim razpravam, v katere so vključeni tudi inženirji, raziskovalci, energetiki …

Ta tako imenovana brezplačnost energije je za inženirje težko razumljiva, podobno kot tudi negativne cene, pravi Gorazd Pfeifer, predsednik uprave NEK. FOTO: Leon Vidic

Podatkovni centri potrebujejo stabilno in neprekinjeno preskrbo z energijo, podobno kot železarne. Ne moreš malo prekiniti, pa en dan ne delati. Zato se odločajo za jedrske elektrarne – kakršnekoli že, od velikih reaktorjev do SMR. Takšne odločitve že vidimo v ZDA, na Švedskem in Kitajskem.

Nasprotniki so že pred podaljšanjem življenjske dobe vztrajali, da materiali v reaktorski posodi ne morejo zdržati toliko časa.

Jedrska industrija je bila vedno zelo konservativna. Ko so v 60. in 70. letih preteklega stoletja projektirali prve elektrarne, niti niso imeli izkušenj in so zelo konservativno ocenili, da bi nevtronski fluks iz sredice reaktorja lahko močno slabil obremenjene materiale. Zdaj z različnimi novodobnimi metodami ugotavljamo, da ni popolnoma tako. Vplivi so, a ne tako veliki, kot so takrat pričakovali. Nam podobne ameriške elektrarne že imajo dovoljenja, da obratujejo 80 let. Stanje naših materialov nenehno spremljamo in ugotavljamo, da je precej dobro, predvsem zaradi skrbnega in stabilnega obratovanja vseh 42 let.

Gorazd Pfeifer, predsednik uprave NEK. FOTO: Leon Vidic

Se vam pri tem zdi, da ima Slovenija pravi odnos do jedrske energije?

Slovenija izkazuje pozitiven odnos do jedrske energije. Kljub občasnim delitvam v javnosti zaznavamo močno podporo za nadaljnje delovanje Neka. Tudi interes študentov za zaposlitev v elektrarni je velik, niti nam jih ni treba iskati, kar potrjuje veliko zaupanje v jedrski sektor.