V Novem mestu kar za 40 odstotkov nižji stroški. Se lahko to zgodi tudi v vaši občini?

V Novem mestu so deset sončnih elektrarn povezali v sistem, v katerem se lokalno proizvedena električna energija obračunsko razporeja med vključene objekte. Poleg proizvodnje zajema tudi dobavo in upravljanje energije.

Model občinam omogoča, da imajo pri energetskem prehodu enega partnerja za načrtovanje, energetsko pogodbeništvo, postavitev sončnih elektrarn, dobavo električne energije in dolgoročno upravljanje sistema.

V Novem mestu so model skupnostne samooskrbe uporabili na javnih objektih, ki jih občani uporabljajo vsak dan. Ena od desetih elektrarn deluje na strehi Osnovne šole Otočec, skupnost pa vključuje še druge šole, vrtce in športni objekt. Projekt je nastal v sodelovanju države, Mestne občine Novo mesto in skupine Petrol. Takšno partnerstvo je omogočilo, da so bili financiranje, tehnične rešitve in upravljanje sistema usklajeni s potrebami lokalnega okolja. Po besedah župana Gregorja Macedonija se učinki že poznajo tudi pri občinskih stroških.

Kako deset sončnih elektrarn deluje kot en sistem

Samooskrbna skupnost Novo mesto bo letno proizvedla več kot 1,2 milijona kilovatnih ur električne energije in emisije ogljikovega dioksida zmanjšala za več kot 500 ton. FOTO: Nejc Bela

V samooskrbno skupnost Novo mesto je vključenih pet osnovnih šol, štirje vrtci in en športni objekt. Pri običajni samooskrbi elektrarna praviloma pokriva porabo stavbe, na kateri je nameščena, presežki in primanjkljaji pa se uravnavajo prek omrežja.

V skupnostnem modelu se proizvodnja vseh desetih sončnih elektrarn obračunsko razporeja med vključene objekte. Ker imajo šole, vrtci in športni objekt različne urnike, se lahko proizvedena energija bolje uskladi z njihovo porabo. Šole največ električne energije porabijo med poukom, vrtci že zgodaj zjutraj, športni objekt pa predvsem popoldne in zvečer.

Žiga Pižorn, direktor prodaje energije in rešitev v Petrolu: »Petrol pri projektu zagotavlja dobavo električne energije, spremljanje energetskih tokov ter upravljanje in nadaljnji razvoj sistema.« FOTO: Nejc Bela

»V Novem mestu smo vzpostavili samooskrbno skupnost, ki povezuje javne objekte in omogoča učinkovitejšo rabo lastne električne energije,« je pojasnil Žiga Pižorn, direktor prodaje energije in rešitev pri Petrolu. Kot pravi, je glavna prednost projekta skupen nadzor nad proizvodnjo, porabo in dobavo električne energije.

Električna energija se še vedno prenaša po javnem elektroenergetskem omrežju, skupnost pa omogoča njeno obračunsko delitev med vključene objekte in učinkovitejše upravljanje lokalne proizvodnje.

Elektrarne so začetek, upravljanje odloča o rezultatu

Skupnostno samooskrbo v Novem mestu sestavlja deset sončnih elektrarn na šolah, vrtcih in športnem objektu povezali. Na fotografiji: OŠ Stopiče. FOTO: Petrol

Postavitev desetih sončnih elektrarn je le del projekta. Za dober izkoristek je treba spremljati njihovo proizvodnjo, jo primerjati s porabo objektov ter sproti usklajevati viške, primanjkljaje in dobavo iz omrežja.

Pri energetskem pogodbeništvu Petrol prevzame dogovorjeni del financiranja, načrtovanja, izvedbe in upravljanja, zato občini posameznih faz ni treba usklajevati z več izvajalci. »Po postavitvi elektrarn se naše delo ne konča. Treba je spremljati delovanje, prilagajati in preverjati, ali dosega cilje, ki so bili določeni na začetku,« poudarja Pižorn.

Kadar sončne elektrarne ne proizvedejo dovolj energije, se manjkajoča količina dobavi iz omrežja. Višina prihrankov je zato odvisna od proizvodnje, porabe in razmer na trgu. Z usklajenim upravljanjem lahko občina poveča delež lastne proizvodnje, zmanjša izpostavljenost cenovnim nihanjem in zniža ogljični odtis javnih objektov.

Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto: »S projektom samooskrbne skupnosti smo stroške za energijo zmanjšali za približno 40 odstotkov.« FOTO: Nejc Bela

Sodelovanje države, občine in Petrola se je pokazalo tudi v konkretnem učinku za občinski proračun. »Energetika je eden ključnih razvojnih izzivov občin. Lastna proizvodnja energije pomeni več nadzora nad stroški in večjo odpornost proti spremembam na trgu,« je povedal župan Novega mesta Gregor Macedoni ter dodal, da je občina s projektom stroške za energijo zmanjšala za približno 40 odstotkov.

Sončna elektrarna kot del pouka

Matej Šiško, ravnatelj Osnovne šole Otočec: »V šolah mlade pripravljamo na prihodnost, zato trajnosti ne smemo obravnavati samo v učbenikih, ampak jo pokažemo tudi v praksi.« FOTO: Nejc Bela

Sončna elektrarna na strehi OŠ Otočec proizvaja električno energijo in je vključena v skupni energetski sistem občine, hkrati pa je tudi konkreten primer o zeleni energiji v šolskem okolju.

Ravnatelj Matej Šiško poudarja, da učenci trajnostne teme lažje razumejo, ko jih lahko povežejo s stavbo, ki jo poznajo, in s podatki, ki jih lahko spremljajo. »V šolah mlade pripravljamo na prihodnost, zato trajnosti ne smemo obravnavati samo v učbenikih, ampak jo pokažemo tudi v praksi,« pravi Šiško.

Podatke o proizvodnji elektrarne lahko vključijo v pouk naravoslovja, matematike, tehnike ali okoljske vzgoje. Učenci tako lažje razumejo povezavo med proizvodnjo, porabo in upravljanjem energije. »Želimo jim pokazati, da lahko tudi odločitve šole in občine vplivajo na razvoj lokalnega okolja,« dodaja Šiško.

Pravo delo se začne po priključitvi elektrarn

FOTO: Nejc Bela

Po priključitvi elektrarn je treba spremljati njihovo delovanje, primerjati proizvodnjo s porabo in se odzivati na odstopanja. Petrol zato po izvedbi skrbi za upravljanje energetskih tokov, dobavo manjkajoče električne energije in prilagajanje sistema potrebam občine. Če se poraba spremeni ali se skupnosti pridružijo novi objekti, je mogoče rešitev ustrezno nadgraditi.

V Novem mestu že razmišljajo tudi o hranilnikih, s katerimi bi del presežne električne energije shranili za čas, ko je poraba večja od trenutne proizvodnje. 

Bi lahko podoben model zaživel tudi v vaši občini?

Novo mesto je eden od treh občinskih projektov skupnostne samooskrbe, ki jih Petrol trenutno izvaja oziroma zanje zagotavlja dolgoročno upravljanje. FOTO: Nejc Bela

Primer Novega mesta je zanimiv tudi za druge občine, vendar mora biti vsaka rešitev prilagojena dejanskim razmeram. Pred začetkom je treba preveriti primernost objektov za sončne elektrarne, njihov profil porabe, zmogljivost omrežja, možnosti financiranja in ustrezen poslovni model.

Sistem se lahko razvija postopoma. Občina lahko najprej poveže nekaj javnih objektov, pozneje pa doda nove elektrarne, hranilnike ali dodatne porabnike. Zato mora biti rešitev že na začetku pripravljena na nadgradnje.

Župan Novega mesta Gregor Macedoni drugim občinam svetuje dolgoročen pogled. Po njegovih besedah bodo lokalne skupnosti z večjim deležem lastne proizvodnje in boljšim nadzorom nad stroški lažje načrtovale javne finance in prihodnje naložbe.

Vsa proizvedena električna energija se obračunsko razporeja med javne objekte v samooskrbni skupnosti. FOTO: Nejc Bela

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.