Vloga elektrodistribucijskih podjetij se spreminja

Uporabnikom pomagajo razumeti delovanje sistema in jih podpreti pri učinkovitejši rabi električne energije.

Z uvajanjem naprednih tehnologij, kot so pametni števci, ki so osnovni gradnik naprednega merilnega sistema, elektrodistribucijska podjetja omogočajo in spodbujajo uporabnike, da aktivno upravljajo porabo električne energije. Z uporabniki omrežja želimo vzpostaviti partnerski odnos, ki temelji na zaupanju, jasnosti in pravočasnem obveščanju o porabljeni električni energiji ter tudi na zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo.

Katere komunikacijske funkcije bomo na števcih uporabljali v prihodnje?

Uvedba pametnega merjenja je eden osrednjih elementov evropskih politik, usmerjenih v konkurenčnost, inovativnost in okoljsko trajnost energetskih trgov. Drugi investicijsko-tehnološki cikel gradnje naprednega merilnega sistema (v nadaljevanju NMS 2.0) bo tako poleg učinkovite zelene transformacije, trga prožnosti in drugih inovativnih storitev zagotovil tudi pogoje za izboljšanje stroškovne učinkovitosti izvajanja nove tarifne reforme, kjer so podatki o 15-minutni porabi električne moči in energije ključni za uporabnika in druge deležnike na trgu z električno energijo. Za dosego teh ciljev bo treba vključiti naprednejšo merilno in komunikacijsko opremo in digitalno prenovo nekaterih ključnih elementov sistema. Z uveljavitvijo tarifne reforme enotna vstopna točka nacionalnega podatkovnega vozlišča, ki je enoten informacijski sistem za dostop do merilnih in obračunskih podatkov uporabnikov v Republiki Sloveniji (dostop je omogočen uporabnikom, pooblaščenim tretjim osebam in drugim osebam, ki imajo dostop), prevzema pomembno vlogo pri spremljanju in upravljanju porabe električne energije in moči. Preprosto zapisano, uporabniki bodo lahko namesto na LCD-prikazovalniku števca svojo porabo spremljali na portalu »Moj elektro«.

Uporabniki bodo od elektrodistribucijskih podjetij (EDP) – Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska – pričakovali enostavnejši dostop in kakovostnejše merilne podatke ter stalno nadgrajevanje uporabniške izkušnje za lažje razumevanje novega kompleksnega sistema obračuna. Za učinkovito izpolnjevanje vseh pričakovanj bo v NMS 2.0 ključen napredni števec, ki bo moral z optimalno izbranimi komunikacijskimi kanali zagotavljati zadosten dvosmerni prenos podatkov.

S hitrejšim razvojem trga prožnosti in prihodnjimi zahtevami evropske zakonodaje, zasnovanimi na priporočilu strokovne skupine Evropske komisije za pametno energijo, se bo v slovenskem NMS 2.0 znatno povečala uporaba naprednih brezžičnih števcev. Ti števci, ki uporabljajo tehnologijo 3GPP, bodo v primerjavi z njihovim deležem v prvem investicijskem ciklu (NMS 1.0) narasli za več kot petkrat. Če je bilo v prvem ciklu vključenih le nekaj manj kot 5 % takšnih števcev, bo v drugem ta odstotek zagotovo narasel na več kot 25 %. Med najbolj pogostimi brezžičnimi tehnologijami v okviru omrežij 4G in 5G bosta v nadaljevanju prevladovali LTE-M in NB-IoT, ki sta znani po nizki porabi energije in širokem dosegu.

Trenutno uporabljena tehnologija LTE Cat-1 res ponuja večjo pasovno širino kot LTE-M, vendar je njen doseg krajši, poraba energije večja, kompleksnost izdelave in s tem cena modema pa višji. V naprednem merilnem sistemu druge generacije bodo pomembno vlogo odigrali tudi posebni napredni števci s hibridno komunikacijo (z združeno PLC in radijsko komunikacijo), ki bodo na stroškovno učinkovitejši način precej izboljšali komunikacijsko zmogljivost nizkonapetostnega omrežja.

Kaj nam prinašajo zakonodaja in zahteve trga?

Prvi nacionalni načrt uvedbe naprednega merilnega sistema (NMS 1.0) v Sloveniji (2016) se je v zadnjih devetih letih spreminjal zaradi napredka na področju energetske regulative, komunikacijskih tehnologij in kibernetske varnosti. Dinamičen razvoj trga električne energije (EE) in sistemskih storitev je prinesel potrebo po novih regulativah, zlasti za interoperabilnost, poenotenje vlog in pravil za trgovanje ter dostop do števčnih podatkov. EU si prizadeva za standardizacijo podatkov, njihove izmenjave in varovanja pred zlorabami.

Spremembe uredb in direktiv EU (2019/943 in 2019/944) bodo spodbudile razvoj aktivnega odjema, energetskih skupnosti in prožnosti, kar bo prineslo nove izzive glede podatkov. Pri uvajanju rešitev je treba upoštevati stroške in koristi, ob tem je nujno tesno sodelovanje med izvajalci storitev in uporabniki. Hkrati je treba skrbno obravnavati tudi tveganja, povezana z zakonodajnimi spremembami, varnostjo podatkov in kibernetsko varnostjo celotnega elektroenergetskega sistema.

Vzporedno z napredkom v komunikacijskih tehnologijah bodo morali regulatorji zagotoviti ustrezne zakonodajne okvire za zaščito podatkov in interoperabilnost med sistemi. Napredni merilni sistemi tako ne bodo ključni le za boljše obvladovanje energetskih omrežij, temveč bodo omogočili tudi boljšo uporabniško izkušnjo ter učinkovitejše spremljanje in obvladovanje porabe energije v prihodnosti.

Naročnik oglasne vsebine je GIZ – distribucije električne energije