Zapleteni postopki umeščanja v prostor

Pri izvedbi investicijskih projektov povzročajo zamude dolgotrajni postopki pridobivanja okoljskih soglasij in dovoljenj. Posledično pa tudi (integralnih) gradbenih dovoljenj tako javnim kot zasebnim investitorjem, so poudarjali tudi na nedavnem posvetu Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS.

Najdražje je, da se politika ne odloči za noben koncept razvoja

In kakšne rešitve so bile predlagane za izboljšanje procesov administrativnih okoljevarstvenih postopkov ter izdajanja ustreznih dovoljenj in soglasij, vezanih na zakon o varstvu okolja? Kot ključno so navajali celovito sistemsko reformo, ki bi vključevala konceptualne, zakonodajne, organizacijske, kadrovske, miselne in digitalne spremembe. Hkrati je bilo predlaganih še več predlogov, kot so vključitev strateških in izvedbenih prostorskih aktov v postopke presoje vplivov na okolje, možnost hkratnega vodenja okoljskih in gradbenih postopkov, vzpostavitev revizije dolgotrajnih postopkov in enotne prakse organov, digitalizacija postopkov in vzpostavitev centralnega informacijskega sistema ter ponovna združitev ministrstev ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za naravne vire in prostor.

V Evropi smo izrinili težko industrijo, kar nas lahko skrbi

Pomanjkanje jasnih meril

Največji izzivi za investitorje pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo energetskih objektov so v prvi fazi povezani predvsem z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki umeščanja v prostor, pravijo v skupini Gen. »Ti vključujejo usklajevanje velikega števila deležnikov, pogosto spreminjajočo se zakonodajo in zahtevne okoljske presoje. Pomembna ovira je tudi pomanjkanje jasnih meril ali usklajenih stališč med državnimi organi in lokalnimi skupnostmi, kar lahko vodi v podvajanje postopkov in zamude pri izdaji dovoljenj. Včasih dodatno oviro predstavljajo omejene administrativne zmogljivosti pristojnih institucij, kar lahko upočasnjuje obravnavo vlog. Potencialno oviro in tveganje za postopek pa predstavlja tudi zelo odprta pravna regulativa Slovenije, ki omogoča in včasih celo spodbuja različne deležnike k sprožanju pritožbenih postopkov in upravnih sporov zoper odločitve upravnih organov, ki dovoljujejo gradnjo ali posege v prostor. Zaradi navedenega se dovoljevanje lahko razvleče v neskončnost, še pojasnjujejo.

In kaj so konkretni razlogi za nasprotovanja deležnikov posameznim energetskim projektom? Skupini Gen pravijo, da so ti zelo različni. »Ker je kljub vse večjim izzivom pri zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije preskrba z električno energijo zdaj še vedno na visoki ravni, je v javnosti zavedanje o potrebah po novih zmogljivostih zelo nizko, zato je na splošno nizka tudi motivacija za umestitev novih objektov v prostor.«

Ko reka prinaša več kot elektriko ali ko hidroenergija poganja turizem

Po njihovi oceni je zato torej tako na ravni posameznih energetskih projektov kot še posebno na ravni države treba ozaveščati, da varna, zanesljiva preskrba z vsem dostopno električno energijo ni samoumevna, zagotovimo jo lahko predvsem z optimalno energetsko mešanico v našem energetskem sistemu. »Za dolgoročno zadovoljivo stanje energetskega sistema je treba premišljeno, pravočasno in dolgoročno načrtovanje vzdrževanja objektov, razširitev omrežja in gradenj novih objektov, tako za prenos energije in seveda tudi za proizvodnjo električne energije. Pomemben dejavnik, ki lahko pozitivno vpliva na sprejemljivost energetskega objekta v prostor, so zlasti številna kakovostna delovna mesta, tako neposredna kot posredna, ter trajna spodbuda gospodarskemu in trajnostnemu razvoju neposredno tako v lokalnem in regionalnem prostoru kot seveda tudi na nacionalni ravni.«

Prakse iz tujine

In kakšne so najboljše prakse v drugih državah? Postopki potrebni za umeščanje novih energetskih objektov v prostor so odvisni pravnih in družbenih okvirov v katerih se izvajajo, zato jih med različnimi državami sveta zelo težko primerjamo med sabo. V skupini Gen pravijo, da najboljše prakse iz tujine kažejo, da postopke umeščanja in gradnje energetskih objektov v prostor močno pospešijo tam, kjer imajo poleg jasne nacionalne strategije v energetiki tudi že predhodno zaključene postopke umeščanja v prostor oziroma že vnaprej določena primerna območja, na katerih so okoljski in prostorski vplivi že ocenjeni.

Zaradi razvoja tehnologij raste potencial za obnovljive vire energije

»Ključna sta tudi zgodnje vključevanje javnosti in transparentno komuniciranje, kar zmanjšuje nasprotovanja in krepi zaupanje. Pomembno vlogo imata poenostavljena in usklajena dovoljenja po načelu 'vse na enem mestu' ter vključevanje lokalnih skupnosti v koristi projektov, bodisi prek soudeležbe bodisi prek razvojnih skladov. Tak pristop združuje hitrejše postopke z večjo družbeno sprejemljivostjo.«

Na splošno pa so postopki umeščanja novih energetskih projektov v prostor v celotni EU precej daljši, bolj odprti in pogosteje izpostavljeni zamudam kot podobni postopki v drugih velikih in gospodarsko hitreje rastočih državah sveta. Prav dolgotrajnost postopkov umeščanja novih energetskih projektov v prostor v EU je tudi eden izmed razlogov za počasnejšo energetsko transformacijo v Evropi, kar posledično pomeni tudi manj konkurenčno gospodarstvo.

Kaj pa Slovenija? Pobuda za državni prostorski načrt (DPN) za Jek 2 je v javni obravnavi od julija do konca oktobra, tj. kar štiri mesece. Kaj vse bi pomenilo novo podaljšanje javne obravnave, ki jo je želela mestna občina Krško? »Z našega stališča je trenutno štirimesečno obdobje javne obravnave pobude zelo korektno in daje vsem deležnikom dovolj časa za seznanitev z vsebinami pobude ter pripravo usmeritev. Z Mestno občino Krško dobro sodelujemo in smo ji pravočasno zagotovili vsa potrebna gradiva in informacije. Vsako novo podaljšanje bi zato pomenilo predvsem dodatno zamudo v postopku, kar bi vplivalo na celotno časovnico projekta JEK2,« so odgovorili v skupini Gen.