
Neomejen dostop | že od 14,99€

Gradbeništvo je eden večjih porabnikov materialov in pomemben vir emisij CO₂, zato ima osrednjo vlogo pri doseganju podnebnih ciljev. Sektor temelji na obsežni uporabi materialov, kot so cement, beton, les in jeklo, kar je povezano z visoko porabo energije in posledično toplogrednimi izpusti. Posebej zahtevna je cementna industrija, pri kateri nastane največ emisij pri proizvodnji klinkerja, ki je ključna komponenta cementa. Ker je cement temelj večine gradbenih projektov, je razvoj nizkoogljičnih cementov nujen korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa celotnega sektorja, enako pomembno je, da se te rešitve dejansko uporabljajo v praksi. Zeleno javno naročanje ima lahko pri tem velik vpliv, saj z opredeljenimi zahtevami in merili pospešuje uporabo trajnostnih materialov ter oblikuje trg za nizkoogljične gradbene rešitve.

Normativi in metodologije so nujna podlaga za razogljičenje gradbeništva, vendar odpirajo ključno vprašanje: kako cilje uresničiti v praksi. Pri tem imajo osrednjo vlogo proizvajalci cementa, saj prav njihov razvoj nizkoogljičnih materialov za beton določa, kako hitro se lahko sektor približa trajnostnim standardom.
Beton zajema približno polovico mase vseh vgrajenih materialov v evropskem stavbnem fondu. Zaradi svoje trajnosti, požarne varnosti, razpoložljivosti surovin in lokalne proizvodnje ostaja nenadomestljiv pri večini infrastrukturnih projektov. Prav zaradi njegove široke uporabe lahko že manjše izboljšave v proizvodnji cementa in betona pomembno zmanjšajo ogljični odtis celotnega sektorja.
Visoka poraba betona in s tem cementa pa odpira tudi pomembne priložnosti za trajnostno gradbeništvo. V proizvodnji cementa je mogoče učinkoviteje izkoristiti odpadne produkte gradbeništva, kot so odpadni beton, opeka in drugi gradbeni odpadki, kar povečuje delež recikliranih surovin. Ker je poraba cementa velika, to pomeni tudi možnost uporabe večjih količin teh odpadnih materialov. Beton je namreč popolnoma reciklabilen, bodisi za proizvodnjo novega betona bodisi kot surovina za proizvodnjo cementa, kar pomeni, da ta cementna industrija lahko postane ključna za razvoj krožnega gospodarstva v gradbeništvu.
V Sloveniji se pomembnega dela teh izzivov loteva cementarna Alpacem Cement, ki razvija nove generacije cementov z nižjim ogljičnim odtisom ob hkratnem ohranjanju dobrih mehanskih lastnosti. Podjetje svoje raziskave usmerja v cementne rešitve, prilagojene sodobnim gradbenim zahtevam. Med njimi so cementi s hitrim razvojem trdnosti, ki omogočajo pospešene gradbene faze, cementi z nizko toploto hidratacije za masivne konstrukcije ter visoko obstojni cementi za objekte, izpostavljene agresivnim kemičnim vplivom.

Alpacem je kot prvi v širši regiji razvil in v letu 2023 trgu predstavil cement z nižjim ogljičnim odtisom ACEM 2-50 SPECIAL. Nadaljnji korak je cement ACEM 2-50 PRIMO, ki dosega tudi do 40 % nižji ogljični odtis v primerjavi s čistim portlandskim cementom, namenjen širokemu spektru manj do srednje zahtevnih gradbenih del. Takšne rešitve dokazujejo, da je mogoče združiti kakovost, nizek ogljični odtis in tehnično zanesljivost – vendar pod pogojem, da jih celotna gradbena veriga razume in v praksi tudi uporablja.
Ker je največ emisij pri proizvodnji cementa povezanih s proizvodnjo klinkerja, je zmanjševanje njegovega deleža najpomembnejši kratkoročni ukrep za znižanje ogljičnega odtisa, pomembno vlogo pa prevzema tudi opuščanje fosilnih goriv. Le kombinacija naprednih veziv, obnovljivih virov energije kot tudi tehnologij za zajem CO2 bo omogočila doseganje dolgoročnih ciljev razogljičenja.
Konkretne rezultate v Sloveniji že kaže cementarna Alpacem Cement. Z zmanjševanjem deleža klinkerja na račun uvajanja mineralnih dodatkov ter z optimizacijo procesov je v zadnjih petih letih ogljični odtis svojih cementov zmanjšala za šest odstotkov, kar ustreza emisijam približno 34.000 osebnih vozil.
Čeprav so cementi z nižjim ogljičnim odtisom na voljo, njihov tržni delež ne raste tako hitro, kot bi si želeli. Razvoj cementov nove generacije namreč sam po sebi ne zagotavlja tržnega preboja. Med največjimi ovirami so previdnost projektantov in investitorjev pri uvajanju novih materialov, nepoznavanje dejanskih okoljskih koristi skozi celoten življenjski cikel in pomanjkanje enotnih, mednarodno primerljivih oznak ogljičnega odtisa.
Za premagovanje teh izzivov se postavljajo sistemi razvrščanja cementov v okoljske razrede glede na njihov ogljični odtis, ki se določi v skladu z EPD (Environmental Product Declaration – Okoljsko deklaracijo o produktu). Takšni sistemi bi projektantom in investitorjem olajšali odločanje, saj bi omogočili primerjavo okoljskih lastnosti različnih produktov. S tem bi se ustvarile razmere za prehod gradbeništva v bolj trajnostno in krožno gospodarstvo.

Alpacem Cement v praksi dokazuje, da lahko razvoj sodobnih cementov dvigne tudi širšo raven strokovnega znanja v državi. Podjetje je eno redkih v Sloveniji, ki sistematično vlaga v raziskovanje cementnih veziv ter v izobraževanje in ozaveščanje gradbene stroke, kar pomembno prispeva k razumevanju in sprejemanju novih materialov.
Za zeleni prehod industrije pa ni dovolj le inovativnost proizvajalcev. Ključnega pomena je tudi zeleno javno naročanje, saj lahko z ustreznimi merili ustvari začetno povpraševanje po okolju prijaznejših izdelkih. Pri javnih naročilih ne zadostuje ocenjevanje začetne cene izdelka ali projekta. Pomembno je vrednotiti celoten življenjski cikel, ki vključuje proizvodnjo, transport, uporabo in možnosti končne razgradnje ali recikliranja. Le s takim pristopom bi zagotovili, da javni naročniki spodbujajo rešitve, ki prispevajo k zeleni preobrazbi in hkrati dolgoročno zmanjšujejo okoljski vpliv.
Razogljičenje gradbeništva ter prehod h krožnim materialnim tokovom je mogoč le z usklajenim delovanjem industrije, države in kupcev.
Naročnik oglasne vsebine je Alpacem Cement