Elektrike bo dovolj. Bo dovolj omrežja?

V zadnjih letih se je razprava o energetiki skoraj povsem osredotočila na obnovljive vire energije. Sončne elektrarne kot po tekočem traku rastejo na strehah podjetij, baterijski hranilniki postajajo vse dostopnejši, elektrifikacija proizvodnje napreduje, vse več podjetij razmišlja tudi o lastni energetski samooskrbi. Toda ob vseh teh spremembah pogosto spregledamo vprašanje, od katerega bo odvisen uspeh celotnega zelenega prehoda: ali je elektroenergetsko omrežje pripravljeno na novo realnost?

Proizvodnja električne energije je le ena stran enačbe. Druga so prenosna in distribucijska omrežja, stabilnost dobave, razpoložljivost priključnih moči, odpornost dobavnih verig ter sposobnost države in podjetij, da se prilagajajo vse bolj nepredvidljivemu geopolitičnemu okolju.

Energetika ni več samo energetska tema

Cene energije, geopolitične napetosti in dobavne verige so postale del iste poslovne enačbe. FOTO: Depositphotos

»Geopolitične napetosti so trenutno med najpomembnejšimi dejavniki tveganja,« opozarja Damir Pelak, direktor GrECo International, ljubljanske pisarne mednarodne družbe GrECo s sedežem na Dunaju. Ob tem izpostavlja vojno v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu in strateško rivalstvo med ZDA in Kitajsko, ki ustvarjajo stalno negotovost. Ta se v majhno in odprto gospodarstvo, kot je slovensko, hitro prenese skozi cene energije, dobavne verige, transportne poti in investicijske odločitve.

Damir Pelak, direktor družbe GrECo International: »Zavarovalnice se vse manj opirajo na pretekle škodne dogodke in vse bolj ocenjujejo, kako pripravljena so podjetja na prihodnja tveganja.« FOTO: Leon Vidic

Slovenska podjetja posledice občutijo zelo konkretno. Nihanje cen energije vpliva na proizvodne stroške, prekinitve v transportu lahko zamaknejo projekte, spremembe v izvoznem povpraševanju pa hitro dosežejo tudi domače poslovanje. Tveganja, ki so bila nekoč obravnavana ločeno, se danes vse bolj prepletajo.

V družbi GrECo opozarjajo, da energetski prehod odpira nove poslovne priložnosti, hkrati pa prinaša vprašanja zanesljivosti oskrbe, stabilnosti cen, dobavnih verig in pripravljenosti podjetij na hitre spremembe. Energetika je zato postala ena ključnih tem poslovne odpornosti.

Omrežje postaja ozko grlo razvoja

Elektrifikacija podjetij napreduje hitro, zato bodo priključne moči in zanesljivost omrežja vse pomembnejši dejavnik razvoja. FOTO: Depositphotos

Številna podjetja danes vlagajo v sončne elektrarne, elektrifikacijo voznih parkov in proizvodnje ter baterijske hranilnike. Cilj je jasen – zmanjšati stroške, povečati energetsko neodvisnost in dolgoročno okrepiti konkurenčnost. Toda uspeh teh naložb je odvisen tudi od tega, ali jim bo lahko sledila elektroenergetska infrastruktura.

»Energetska varnost in nihanje cen energije imata velik vpliv na slovensko gospodarstvo. Slovenija še vedno uvozi približno polovico energije, ključni projekti energetskega prehoda, kot so opuščanje premoga, širitev obnovljivih virov energije in razprava o drugem bloku jedrske elektrarne, pa napredujejo prepočasi,« opozarja Damir Pelak.

To pomeni, da podjetja pospešeno vlagajo v elektrifikacijo in lastne energetske vire, razvoj infrastrukture pa temu ne sledi vedno z enako hitrostjo. Ob večjem številu sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov in električnih vozil postaja zmogljivost elektroenergetskega omrežja eden ključnih pogojev za nadaljnji razvoj gospodarstva.

Ob tem se povečuje pritisk na elektroenergetsko omrežje. Priključne moči so v številnih okoljih omejene, omrežje pa se mora prilagoditi hitri rasti razpršenih obnovljivih virov, baterijskih hranilnikov in električne mobilnosti. Če se razvoj infrastrukture ne bo pospešil, lahko to vpliva tudi na investicijske načrte podjetij in tempo zelenega prehoda.

To je še posebej pomembno za gradbeništvo. Gradbena podjetja vse pogosteje uporabljajo električne stroje, razvijajo nizkoogljične gradbene procese in sodelujejo pri projektih energetske prenove stavb. Ob tem potrebujejo zanesljive priključke na gradbiščih, ustrezne priključne moči ter stabilno oskrbo z električno energijo. Z razvojem energetike zato ne rastejo le potrebe po novih elektrarnah, ampak tudi po sodobnem in zmogljivem omrežju.

Dobavne verige niso več samoumevne

Motnje v pristaniščih, transportu ali dobavi surovin lahko hitro dosežejo tudi podjetja, ki poslujejo pretežno doma. FOTO: Depositphotos

Podjetja so bila dolga leta navajena, da so surovine, materiali in komponente na voljo takrat, ko jih potrebujejo. Pandemija, energetska kriza in geopolitični pretresi so pokazali, da takšna predpostavka ne velja več. Motnje v pomorskem prometu, trgovinske omejitve, sankcije in politične napetosti lahko v zelo kratkem času prekinejo dobavne poti, podaljšajo dobavne roke ali občutno zvišajo stroške. Posledice pogosto občutijo tudi podjetja, ki z dogajanjem na drugem koncu sveta nimajo neposredne povezave.

V GrECu opozarjajo, da se tveganja ne prenašajo več samo znotraj posameznega podjetja, temveč po celotni dobavni verigi. Če ima težave eden od ključnih dobaviteljev, jih lahko kmalu občutijo tudi njegovi partnerji, naročniki in končni kupci.

Vse več evropskih podjetij zato proizvodnjo seli bližje domačim trgom oziroma jo razprši med več držav. Takšen pristop zmanjšuje odvisnost od posameznih trgov in hkrati povečuje odpornost poslovanja.

Za Slovenijo je to lahko tudi priložnost. Zaradi svoje lege, pristanišča Koper in razvite industrijske tradicije ima država dobre možnosti, da postane pomembnejši del evropskih dobavnih verig. To pa bo mogoče le ob zadostni razpoložljivosti usposobljenih kadrov, konkurenčnih cenah energije in ustrezni infrastrukturi.

Gradbeništvo bo imelo pri energetskem prehodu pomembno vlogo

Gradbeništvo bo sodelovalo pri številnih projektih energetskega prehoda, od prenove stavb do gradnje nove infrastrukture. FOTO: Depositphotos

Energetski prehod bo odprl vrsto gradbenih in infrastrukturnih projektov: od prenove stavb in širitve elektroenergetskega omrežja do gradnje novih industrijskih objektov, logističnih centrov, polnilne infrastrukture in energetskih sistemov.

Velik del teh projektov bo slonel prav na gradbeništvu. Gradbena podjetja se bodo zato znašla v dvojni vlogi. Po eni strani sodelujejo pri projektih, ki omogočajo razogljičenje gospodarstva, po drugi strani pa morajo tudi sama prilagoditi svoje poslovanje. Elektrifikacija gradbene mehanizacije, učinkovitejša raba energije, uporaba nizkoogljičnih materialov in digitalizacija gradbišč postajajo del vsakodnevnega poslovanja.

Ob tem se povečujejo tudi tveganja. Zamude pri dobavi materialov, nihanje cen energentov, težave pri priključitvah na omrežje ali spremembe zakonodaje lahko pomembno vplivajo na izvedbo projektov in njihovo ekonomiko. Podjetja zato vse pogosteje ugotavljajo, da energetska strategija ni več ločena od poslovne.

Tudi zavarovalnice gledajo drugače

Za zavarovalnice je vse pomembnejše, kako dobro zna podjetje pokazati, da razume in obvladuje svoja tveganja. FOTO: Depositphotos

Spremembe na energetskem in geopolitičnem področju niso vplivale samo na podjetja, temveč tudi na zavarovalniški trg. Pogoji za zavarovanje se zaostrujejo, zavarovalnice pa so pri prevzemanju tveganj precej bolj selektivne kot pred nekaj leti.

»Zavarovalnice se vse manj opirajo samo na pretekle škodne dogodke in vse bolj iščejo podatke, ki pokažejo, kako obvladljiva so prihodnja tveganja,« je povedal Damir Pelak in dodal, da so posebej pomembni odpornost dobaviteljev, kibernetska varnost, finančna stabilnost partnerjev, izpostavljenost sankcijam in scenariji prekinitve poslovanja.

Podjetja, ki znajo svoja tveganja prepoznati, jih podpreti s kakovostnimi podatki in pokazati, da imajo pripravljene jasne načrte za izredne dogodke, imajo praviloma boljše možnosti za pridobitev ustreznih kritij. Upravljanje tveganj tako postaja konkurenčna prednost, ne zgolj zaščita pred nepredvidenimi dogodki.

Zelena prihodnost potrebuje močne temelje

Zeleni prehod bo potreboval elektrarne, hranilnike, omrežje in podjetja, ki znajo načrtovati dlje od prve investicije. FOTO: Depositphotos

Razogljičenje gospodarstva ostaja eden največjih razvojnih projektov Evrope. Evropska unija si je z Evropskim zelenim dogovorom zadala cilj, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, vmesni cilj pa je do leta 2030 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. To pomeni obsežne naložbe v obnovljive vire energije, elektroenergetska omrežja, hranilnike energije in energetsko učinkovitost. Tudi Slovenija v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu predvideva pospešeno elektrifikacijo, širitev obnovljivih virov energije ter krepitev prenosnega in distribucijskega omrežja, saj brez tega energetski prehod ne bo mogoč.

Toda sončne elektrarne, baterijski hranilniki in električna vozila sami po sebi ne bodo dovolj. Uspeh zelenega prehoda bo odvisen tudi od zmogljivega elektroenergetskega omrežja, odpornih dobavnih verig, stabilnega poslovnega okolja in sposobnosti podjetij, da se pravočasno pripravijo na nova tveganja.

Energetska varnost danes temelji na zanesljivi infrastrukturi, predvidljivem poslovnem okolju in gospodarstvu, ki se zna hitro prilagoditi spremembam. V GrECo International poudarjajo, da podjetja pri tem potrebujejo partnerja, ki razume povezavo med energetiko, geopolitiko, poslovnimi tveganji in zavarovanji. Odločitev o novi investiciji danes namreč ni več odvisna samo od njene donosnosti, temveč tudi od vprašanja, kako odporna bo proti prihodnjim spremembam.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.