Energetska prenova ni strošek, ampak naložba

Energetska prenova stavb ni več tehnični poseg zaradi dotrajanosti ali zakonodajnih obveznosti. V razmerah nestanovitnih cen energije, omejenih javnih sredstev in zaostrenih trajnostnih meril postaja strateška investicija z merljivimi finančnimi in okoljskimi učinki.

Odločitev za prenovo pomeni dolgoročno upravljanje stroškov, tveganj in skladnosti z zakonodajnimi zahtevami. Ne gre zgolj za zamenjavo oken ali posodobitev ogrevalnega sistema, ampak za upravljavsko odločitev o tem, kako bo objekt deloval v prihodnjih desetletjih in kakšne stroške bo povzročal.

Gradbeništvo poganja skoraj osmino slovenskega BDP

Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb ter nacionalni predpisi – tudi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah – določajo vse strožje energijske kazalnike za novogradnje in večje prenove. Od januarja letos pa so mejne vrednosti učinkovite rabe energije še zaostrene. To pomeni, da energetska prenova ni več izbira, ampak postopno postaja regulatorna in finančna nujnost. Neupoštevanje zahtev lahko pomeni izgubo možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev, slabšo tržno vrednost nepremičnine ter višjo izpostavljenost prihodnjim cenovnim in regulatornim pritiskom. Energetska izkaznica, obvezna pri prodaji ali oddaji stavbe, dodatno razkriva energijsko učinkovitost in vpliva na vrednotenje objekta.

Merljivi finančni učinki

Evropske in mednarodne analize (evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, IEA; Building Performance Institute Europe – BPIE) kažejo, da celovite prenove javnih in poslovnih stavb praviloma prinesejo od 30 do 60 odstotkov nižjo skupno rabo energije. Pri javnih in poslovnih objektih s površino od 1000 do 5000 kvadratnih metrov, kjer letni stroški energije pogosto dosegajo od 100.000 do 300.000 evrov, to pomeni letne prihranke v razponu od 30.000 do 120.000 evrov, odvisno od izhodiščnega stanja stavbe in obsega izvedenih ukrepov.

Zamenjava toplotnega ovoja stavbe navadno zmanjša toplotne izgube za 20 do 40 odstotkov, dodatne prihranke pa prinaša še posodobitev ogrevalnih in prezračevalnih sistemov. Analize stroškov življenjskega cikla za javne in poslovne stavbe v EU (evropske komisije iz leta 2023 in IEA iz leta 2022) potrjujejo, da če se ukrepi na ovoju stavbe in tehničnih sistemih povežejo v celovito energetsko prenovo in nadgradijo z aktivnim upravljanjem porabe, se investicija pogosto povrne v obdobju od sedem do dvanajst let.

Če pa se upoštevajo zgolj neposredni prihranki energije, to pomeni okvirni letni donos v razponu približno šest do 14 odstotkov, ki se ob vključitvi nepovratnih sredstev ali optimizaciji omrežnin lahko še izboljša. Energetska prenova je zato primerljiva z drugimi dolgoročnimi infrastrukturnimi naložbami: zagotavlja stabilne, merljive in predvidljive denarne tokove ob hkratnem zniževanju tveganj.

Celovit pristop k energetski prenovi

Energetska prenova zahteva celovit in sproten vpogled v projekt in njegovo izvedbo. Marsikatere spremembe pri projektiranju in odstopanja v izvedbi od prvotno predvidenega stanja lahko pomembno vplivajo na bivalno ugodje uporabnikov, ključne energijske kazalnike stavbe in pridobitev nepovratnih finančnih spodbud. Prav tako lahko vplivajo na stroškovno učinkovitost investicije.

Celovit pristop vključuje natančno načrtovanje, izbiro ustreznih ukrepov, ki so tehnično izvedljivi in ekonomsko upravičeni, ter sprotno spremljanje in prilagajanje projekta. Le tako je mogoče zagotoviti, da bo energetska prenova dosegla postavljene cilje in prinesla pričakovane koristi.

Javno-zasebno partnerstvo

Kot učinkovit model se posebno v javnem sektorju uveljavlja pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije v javno-zasebnem partnerstvu. Projekti se v praksi začnejo z razširjenimi energetskimi pregledi objektov, ki natančno opredelijo dejansko uporabo energije, izgube in potenciale prihrankov. Javni partner zatem izvede predhodni postopek preverjanje interesa na trgu in pripravi investicijsko dokumentacijo. Če se odloči za model partnerstva, se projekt praviloma razvija po postopku konkurenčnega dialoga, pri čemer se skupaj z usposobljenimi ponudniki pripravi končna tehnična in finančna rešitev.

Ključna značilnost modela je, da se prihranki dokazujejo z merjenimi podatki, prilagojenim zunanjim vplivom, kot so vremenske razmere in zasedenost objekta. Plačilo pa je vezano na dejansko dosežene rezultate. Kot dolgoročni energetski partner v takšnih projektih nastopa tudi Petrol, ki ne omogoča zgolj izvedbe posameznih ukrepov. V družbi so pojasnili, da to pomeni, da prevzemajo investicijsko tveganje ter tveganje doseganja prihrankov ob doseganju dogovorjenih standardov ugodja.

»Plačilo je pri tem neposredno vezano na dejansko dosežene rezultate, dokazovane z merjenimi podatki. S kombinacijo investicije, energetskega pogodbeništva, merjenja prihrankov in aktivnega upravljanja porabe se naročnikom omogoča, da energetsko prenovo obravnavajo kot strateško investicijo. Projekt tako ni enkraten poseg, ampak dolgoročna storitev upravljanja energetskega sistema stavbe.« Energetska prenova ustvarja tudi ovrednotene okoljske koristi in zmanjšuje izpostavljenost prihodnjim cenovnim ter zakonodajnim tveganjem.