Gradbeništvo poganja skoraj osmino slovenskega BDP

V Sloveniji je v gradbeništvu v 38.000 podjetjih dobrih 100.000 zaposlenih, kar pomeni, da je več kot deset odstotkov ljudi (ne)posredno odvisnih od gradbeništva, katerega multiplikator je zelo velik. Ta podjetja so leta 2024 skupaj ustvarila 14,3 milijarde evrov prihodkov, 4,5 milijarde evrov dodane vrednosti oziroma 7,5 odstotka BDP in 1,7 milijarde evrov EBITDA, pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Bojan Ivanc bo tudi eden izmed govorcev na slovensko-hrvaški poslovni konferenci Investicije v gradbeništvu 2026: Gradbeništvo kot temelj regionalne povezanosti in gospodarske odpornosti, ki bo 11. februarja v Portorožu. Konferenco, že peto leto zapored, pripravlja Delov poslovni center (DPC) skupaj s hrvaško medijsko družbo Hanza Media.

V gradbeništvu je 100.000 zaposlenih

V gradbeni panogi je v širšem smislu 38.000 podjetij, od tega 25.000 v ožjem gradbeništvu, to je v gradbeni operativi, ter 8000 v arhitekturnem in tehničnem projektiranju. »Zakaj? Če teh ni, se zelo verjetno tudi gradbena dela ne morejo začeti. Precej manj podjetij, le 460, pa imamo v industriji gradbenega materiala in izdelkih za gradbeništvo. Večina podjetij v gradbeništvu ima po organizacijski obliki status samostojnega podjetnika,« pojasnjuje Bojan Ivanc na nedavnem strokovnem dogodku Transformacija izvedbe gradbenih projektov: rešitve in pasti novih modelov ter pristopov v mednarodnem prostoru, ki jo je organizirala Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM).

V gradbeništvu je 100.000 zaposlenih, od tega 80.000 v operativi oziroma gradbeništvu v ožjem smislu. »V Sloveniji je približno 950.000 delovnih mest, navedeni podatki pa pomenijo, da je 10,6 odstotka ljudi (ne)posredno odvisnih od gradbeništva. Pri tem ne smemo pozabiti še na druge učinke, ki so s tem povezani; multiplikator tega sektorja je zato zelo velik.« In kot dodaja Ivanc, so omenjena podjetja leta 2024 skupaj ustvarila 14,3 milijarde evrov prihodkov, od tega 10,7 milijarde v operativi, ter še 4,5 milijarde evrov dodane vrednosti (kar predstavlja 7,5 odstotka BDP) in 1,7 milijarde evrov EBITDA.

Rast gradbenih del v zadnjem desetletju ni bila linearna, kaže pa pot navzgor. »V letih 2019 in 2021 je bila raven podobna, sunek navzgor se je zgodil med letoma 2022 in 2023, leta 2024 pa smo imeli okoli desetodstotni padec gradbenih del. Ta se je umiril v prvem četrtletju lanskega leta, od drugega četrtletja leta 2025 pa je spet zaznana precej močna rast. Nestanovanjske stavbe so tiste, pri katerih je bila rast zelo visoka, kar je pomembno vplivalo na odboj; pa tudi gradnja inženirskih objektov (drugi tir in cestna infrastruktura). Potencial za prihodnja leta je po moji oceni velik pri stanovanjskih zgradbah, ker imamo pozitivno priseljevanje in vrsto drugih dejavnikov, kot so investicijska privlačnost te vrste naložbe in nizke obrestne mere za hipotekarna posojila.«

Najpomembnejši trgi Nemčija, Avstrija in Hrvaška

In kakšna je dinamika gradbenih del v tujini? Bojan Ivanc pravi, da smo vrh dosegli leta 2024, ko so slovenski gradbinci na tujih trgih ustvarili za okoli 870 milijonov evrov prihodkov na leto, kar pa se je v zadnjih 20 mesecih zmanjšalo na 729 milijonov evrov – glavnino tega padca predstavlja ohladitev aktivnosti na nemškem gradbenem trgu. Po drugi strani pa je bolj stabilen delež in vrednost uvoza gradbenih storitev, torej storitve, ki so jih ustvarili gradbinci iz tujine na slovenskem trgu.

»Slovenska gradbena podjetja v tujini ustvarijo približno šestino celotnih prihodkov, kar je relativno majhen delež glede na industrijo, ki ustvari več kot polovico prihodkov v tujini. Ker pa sta v gradbeništvu glavni izziv mehanizacija in celotna logistika, je logično, da glavnino priložnosti ustvari gradbeništvo v sosednjih državah ali bližnjih državah, pri čemer izstopa Nemčija, kjer naši gradbeniki ustvarijo približno 40 odstotkov izvoznih prihodkov ali okoli 270 milijonov evrov. Pomemben trg je tudi Hrvaška, ki je pred kratkim postala tudi članica območja evra, in zaznava velik razcvet turizma ter je prav zdaj deležna veliko sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. To so podobni projekti, kakršne smo pri nas imeli pred desetimi oziroma petnajstimi leti. Veliko je vlaganj v komunalno infrastrukturo, energetiko, vetrna polja, fotovoltaiko. Naša gradbena podjetja ustvarijo pri tem približno 23 odstotkov izvoznih prihodkov ali približno 160 milijonov evrov. Enako zanimiv je tudi avstrijski trg s 16 odstotki oziroma 113 milijoni evrov, drugi trgi so pa nekoliko manjši. Omenjeno pomeni, da so Nemčija, Avstrija in Hrvaška najpomembnejši trgi.«

Kaj pa kažejo kazalniki za uvožene gradbene storitve? Ivanc navaja, da so tu nekoliko izrazitejša hrvaška podjetja, ki na našem trgu ustvarijo približno sto milijonov evrov (42 odstotkov), nemška podjetja 56 milijonov (23 odstotkov), avstrijska približno skoraj 22 milijonov (devet odstotkov). »Vendar, če pogledamo celoten gradbeni trg, ta uvoz gradbenih storitev nima zelo visokega pomembnega deleža na slovenskem gradbenem trgu.«

Močno povečanje povprečne plače

Kaj pa kaže dinamika števila delovnih mest v gradbeništvu? Podatki od leta 2019 kažejo, da rast gradbeništva vpliva na rast zaposlenih tudi v segmentu gradbenih materialov, v katerem je sicer zelo malo zaposlenih. »Tudi pri proizvodnji gradbenih izdelkov je relativno malo zaposlenih, medtem ko je pri gradbeništvu, v arhitekturi in tehničnem projektiranju zaposlenih veliko več. Leta 2019 smo imeli približno 80.000 zaposlenih, zdaj jih je v gradbeništvu v širšem smislu 100.000.«

Se je pa povprečna plača v tej panogi v šestih letih skoraj podvojila. V širšem gradbeništvu se je povprečna plača od januarja 2019 do septembra 2025 zvišala s 1400 bruto na približno 2200 evrov bruto, v ožjem gradbeništvu pa nekoliko manj, ker je tudi nižja izobrazba, s 1300 evrov bruto se je zvišala na okoli 2100 evrov bruto. »V obeh primerih to ne kaže celotne slike prejemkov teh zaposlenih, saj so po drugi statistiki ti prejemki še nekoliko višji. Ta podatek namreč ne vključuje regresa, ki je obvezen v minimalni višini minimalne plače, in ne novega zimskega regresa, ki je določen v višini polovice minimalne plače. Ti izplačili nista obremenjeni s socialnimi prispevki oziroma dohodnino in formalno ne spadata v izračun povprečne plače.«

Pomanjkanje usposobljenih delavcev

Tudi gradbeništvo ima težave s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, zato so s tem povezani tudi visoki stroški dela. »Zakaj? Ker zaposlenih primanjkuje, tudi ti, ki delajo, to začutijo in imajo relativno močno pogajalsko pozicijo v pogajanjih za višji plačo. Stroški dela tako vsaj v zadnjem letu in pol pojasnijo glavnino prirasta samih gradbenih stroškov za izvajalce. Stroški materiala so za del gradbenih podjetij še vedno izziv, čeprav se stroški materiala od leta 2024 niti ne povečujejo.«

V gradbeništvu statistika meri število prostih delovnih mest na podlagi anketnega kazalnika in dolgoročna statistika kaže, da je v tem sektorju vedno primanjkovalo ljudi. »V zadnjem četrtletju 2025 je primanjkovalo okoli 1300 ljudi, kar je približno na povprečni ravni zadnjih šestih let. Glede na napovednik zavoda za zaposlovanje bodo v prihodnjega pol leta najpogosteje iskani tudi delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,« je še pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.