
Naročite se
|Prijavite se
Ker je država velik naročnik gradbenih projektov, lahko s premišljenim prilagajanjem javnih naložb deluje proticiklično in vpliva na gospodarsko rast, podjetjem iz panoge pa z načrtovanjem projektov zagotavlja večjo predvidljivost.
Ob tem gradbeništvo danes ni več zgolj vprašanje infrastrukture, temveč vse bolj tudi vprašanje regionalne povezanosti in odpornosti. Pogostejše naravne nesreče, podnebne spremembe, gospodarske krize in zaostrene varnostne razmere zato odpirajo potrebo po hitrejših, pametnejših in trajnostno zasnovanih naložbah, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in Hrvaške v evropskem prostoru.

Leto 2026 bo prelomno, ker vstopamo v obdobje pospešenih investicijskih ciklov do leta 2030, ko se bodo hkrati prepletli veliki infrastrukturni projekti, črpanje evropskih sredstev ter nujne prilagoditve na podnebne in varnostne izzive.
Gradbeni sektor bo pri tem na preizkušnji z vidika kapacitet, kadrov in učinkovitosti, zato bodo odločilni premišljeno načrtovanje projektov, digitalizacija in usklajevanje države, mest in gospodarstva. Leto 2026 zato postavlja temelje za to, ali bomo investicijski val izkoristili kot priložnost za dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Hrvaške ali pa ga izgubili zaradi preobremenjenosti, zamud in neizkoriščenih priložnosti.
Prav zato Delov poslovni center skupaj s hrvaško medijsko družbo Hanza Media že peto leto zapored pripravlja uredniško kampanjo in poslovno konferenco Investicije v gradbeništvu 2026 z naslovom Gradbeništvo kot temelj regionalne povezanosti in gospodarske odpornosti. Kampanja in konferenca bosta podali pregled naložbenih priložnosti do leta 2030 ter hkrati osvetlili, kako se morata slovenski in hrvaški gradbeni sektor strateško opremiti za učinkovito izvedbo investicijskih ciklov.
Vsebinska nosilca kampanje s poglobljenimi uredniškimi analizami bosta časopis Delo in delo.si. Kampanja se začne v sobotni tiskani izdaji 10. januarja 2026 in se zaključi 28. februarja 2026. Bralcem bo na voljo nabor strokovnih prispevkov, ki bodo osvetlili ključna vprašanja panoge, od kapacitet in kadrov do učinkov angažiranja domačih in tujih izvajalcev ter investicij velikih naročnikov in črpanja evropskih sredstev.

Vrhunec kampanje bo osrednje strokovno in poslovno srečanje Investicije v gradbeništvu 2026, ki bo v sredo, 11. februarja 2026, v hotelu Bernardin v Portorožu. Gostili bomo vodilne strokovnjake ter predstavnike vlade in podjetij iz Slovenije in Hrvaške, ki bodo razpravljali o naložbenih prioritetah, razvoju prostora in prihodnji vlogi gradbeništva v Sloveniji in regiji.
Dogodek poteka v organizaciji Delovega poslovnega centra in pod medijskim pokroviteljem Hanza Media.
Med nastopajočimi bodo:
Dogodek je namenjen predstavnikom ministrstev in javne uprave, upravam in vodstvom gradbenih, arhitekturnih in nepremičninskih podjetij, investitorjem in finančnim institucijam, projektantskim in inženirskim podjetjem, članom stanovskih zbornic in strokovnih združenj ter raziskovalnim in razvojnim ustanovam, hkrati pa je tudi odlična priložnost za neposredno mreženje z vodilnimi akterji panoge in povezovanje z odločevalci, ki oblikujejo investicijske politike in razvoj ključnih projektov v Sloveniji in regiji.
Za partnerstvo z Delovim poslovnim centrom in za nastop na konferenci Investicije v gradbeništvu se je odločilo veliko slovenskih podjetij, ki oblikujejo slovenski gradbeni sektor.


Dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacema Cementa, d.d.:
»Trajnost in inovacije so danes osrednji stebri sodobnega gradbeništva. V podjetju Alpacem Cement na te izzive odgovarjamo z razvojem cementov z nižjim ogljičnim odtisom, ki združujejo tehnično zanesljivost, kakovost in zmanjšan vpliv na okolje. Uvajanje trajnostnih praks v podjetjih skupine Alpacem dokazuje srebrni certifikat CSC za trajnostno in odgovorno delovanje v celotni dobavni verigi betona. Ob tem ostaja kakovost izdelkov in storitev na prvem mestu. Naš cilj je zadovoljstvo strank, zato namenjamo pri razvoju cementov posebno pozornost zanesljivim tehničnim lastnostim, dosledni kakovosti in podpori uporabnikom. Cement kot ključni gradnik betona ostaja nepogrešljiv material sodobnega gradbeništva - z njegovim razvojem Alpacem prispeva k trajnostni prenovi in dolgoročnemu razvoju gradbenega sektorja.«


Matej Brilj, specialist za gradbena in montažna zavarovanja, GrECo International d. o. o.:
»V Sloveniji se neprestano gradijo veliki infrastrukturni projekti in zasebne naložbe, vse več slovenskih gradbenih družb uspešno pridobiva tudi gradbene posle na Hrvaškem. Skupni imenovalec vsem tem projektom je zavarovanje. V GrECu smo specializirani za celovito podporo izvajalcem in investitorjem na področju kavcijskih zavarovanj, individualne ocene rizika projekta, pripravo zavarovalnega programa, pridobivanja ustreznih ponudb gradbenih zavarovanj ter strokovne podpore pri prijavi in reševanju škod. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko trdimo, da smo vodilni zavarovalnoposredniški akter v Sloveniji in širši regiji. V partnerstvu z medijsko hišo Delo pa so prepotrebne informacije na dosegu rok bistveno širši populaciji, kar slovenskim podjetjem omogoča boljšo pripravljenost in večjo agilnost.«


Iztok Černoša, direktor družb VOC Celje d. o. o. in VOC PGM d. o. o.:
»V družbi VOC Celje gradimo in obnavljamo z dolgoročno odgovornostjo do prostora, skupnosti in prihodnjih generacij. Gradbeništvo se danes spopada s kompleksnimi razmerami, ki zahtevajo premišljene odločitve, prilagodljivost in visoko stopnjo strokovnosti. Povečani pritiski na stroške, pomanjkanje usposobljenih kadrov ter zahteve po trajnostnih in energetsko učinkovitih rešitvah so hkrati izziv in priložnost za razvoj panoge. Naš cilj je ustvarjati trajnostno grajeno okolje, ki zagotavlja varnost, funkcionalnost in kakovost bivanja. Verjamemo, da z odgovornim in sodobnim gradbeništvom gradimo temelje za stabilno in kakovostno življenje.«


Mag. Uroš Fonovič, direktor podjetja LUNOS d. o. o.:
»Vlaganja v gradbeništvo prihodnosti ne pomenijo le gradnje novih objektov, temveč predvsem odgovorno prenovo obstoječega stavbnega fonda. Ta je pogosto energetsko neučinkovit in bivanjsko zastarel. Ključ do trajnostnega prehoda so premišljene rešitve, ki izboljšujejo kakovost zraka, zmanjšujejo porabo energije in hkrati dvigujejo življenjski standard prebivalcev. Ko govorimo o investicijah, ne smemo gledati le na številke in površine, temveč na dolgoročne učinke – za ljudi, skupnost in okolje. Pravi razvoj ni le v hitrosti gradnje, temveč v pametnih odločitvah, ki bodo dolgoročno prinašale koristi za vse vpletene – zlasti uporabnike, ki v teh prostorih živijo vsak dan.«


Žiga Pižorn, direktor prodaje energetskih rešitev, Petrol d.d.:
»Energetika postaja neločljiv del sodobnega gradbeništva že v fazi zasnove in prostorskega umeščanja. Kakovostno energetsko načrtovanje pomembno vpliva na arhitekturne in urbanistične rešitve, dimenzioniranje infrastrukture ter možnosti vključevanja v skupnostne modele samooskrbe. Celostni pristop, ki povezuje arhitekturno kakovost, tehnično učinkovitost in rabo obnovljivih virov, investitorjem prinaša boljše izkoristke, predvidljive obratovalne stroške in višjo dolgoročno vrednost naložb, prostoru in skupnosti pa večjo odpornost in trajnost. Lastna proizvodnja energije, učinkovita raba, hranilniki in prilagodljivost odjema omogočajo optimizacijo zakupa energentov ter učinkovito upravljanje energetskih sistemov v celotnem življenjskem ciklu objektov. V Petrolu s celostnim pristopom podpiramo razvoj stabilnega, zanesljivega in trajnostnega energetskega okolja kot temelja za uspešne investicije in konkurenčno gospodarstvo.«

Konferenca bo prinesla poglobljen pogled v vprašanja, ki bodo odločilno vplivala na razvoj gradbeništva v Sloveniji in na Hrvaškem do leta 2030. Posebna pozornost bo namenjena temu, kako se evropska industrijska politika odziva na vse večjo prisotnost kitajskih podjetij na evropskem gradbenem trgu in ali bi gradbeni sektor potreboval zaščitne mehanizme po vzoru jeklarske industrije.
Razpravo bo uvedel dr. Jože P. Damijan, ki bo osvetlil razmerje med konkurenčnostjo, regulacijo in dolgoročnim razvojem evropskega gradbeništva. V nadaljevanju bodo tri okrogle mize povezale ključne akterje javnega in zasebnega sektorja: prva bo odprla vprašanje, kako država in mesta usklajujejo razvojne strategije, prostorsko politiko in izvedbene zmogljivosti. Na drugi bodo razpravljali o tem, kako uskladiti hitrejše javne investicijske cikle z realnimi kadrovskimi in tehničnimi kapacitetami podjetij. Tretja pa bo osredotočena na gradbeno operativnost in odpornost v času kriz, od kadrovskih izzivov in digitalizacije do zelenega prehoda ter stabilnosti dobavnih verig, pri čemer bo poseben poudarek na tem, kako lahko čezmejno sodelovanje prispeva k bolj predvidljivemu in učinkovitemu izvajanju strateških projektov.

Slovenija in Hrvaška sta gospodarsko in infrastrukturno povezani, zato cestne in železniške povezave, pristanišča, energetski projekti in urbani razvoj v obeh državah ustvarjajo nove priložnosti za kapital, tehnologijo in podjetja.
Vlaganje v strateške projekte pametne in trajnostne infrastrukture skupaj z izboljšanjem čezmejnih povezav in digitalizacijo gradbeništva lahko bistveno okrepi konkurenčnost obeh držav, vendar bo za učinkovito izkoriščanje investicijskih ciklov ključno, da se gradbeni sektor strateško okrepi, tako z vidika razpoložljivih kapacitet kot premišljene izbire izvajalcev.
Prav tem vprašanjem bo namenjena uredniška kampanja Investicije v gradbeništvu 2026, v kateri bomo skozi poglobljene uredniške analize spremljali kapacitete slovenske in hrvaške gradbene dejavnosti, kadrovske izzive in priložnosti za usposabljanje, vpliv inovacij in digitalizacije na produktivnost, učinke angažiranja domačih in tujih izvajalcev, multiplikativne učinke na gospodarstvo ter pomen trajnostne in zelene gradnje kot ključnega temelja za razvoj in odpornost regije do leta 2030.