Izboljšave delovnih procesov tudi priprava na nove tehnologije

Rast produktivnosti je najpomembnejši dolgoročni dejavnik konkurenčnosti podjetja. Preizkušeno uspešen model izboljševanja učinkovitosti je koncept vitke proizvodnje.

Metode vitke proizvodnje po ocenah vsaj deloma uporablja 70 odstotkov proizvodnih podjetij, odvisno od panoge in države, njihovo vrednost pa prepoznavajo tudi v gradbeništvu. Panoga je tradicionalno ena najmanj produktivnih in najbolj izpostavljenih zamudam, presežnim stroškom ter organizacijskim izgubam. V primerjavi s klasično industrijsko proizvodnjo so projekti v njej namreč enkratni, spreminjajo se lokacije, v procese je vključenih veliko podizvajalcev. Zato so izgube v gradbeništvu lahko velike, in sicer se kažejo kot čakanje na material, potreba po predelavah zaradi napak, nejasni načrti, zamude itn.

Teorija vitke proizvodnje (ang. lean production) med vrste izgub v proizvodnji poleg čakanja uvršča še odvečno gibanje ter odvečen transport, okvare, ustvarjanje zalog, neizkoriščeno ustvarjalnost zaposlenih in neustrezno vodenje. Orodja, ki jih ponuja za odpravo tega, v gradbeništvu omogočajo boljše načrtovanje, manj napak in učinkovitejšo izvedbo projektov, kar prispeva k zmanjševanju stroškov in izgub, izboljšanju kakovosti in organizacije dela ter k hitrejšemu odzivu na potrebe trga.

Pod črto podjetje lahko ustvarja več z enakimi viri. Podjetja iz proizvodne industrije po uvedbi principov vitke proizvodnje pogosto poročajo o zmanjšanju operativnih stroškov za 20 do 30 odstotkov zaradi učinkovitejše rabe virov, za vsaj tretjino se skrajšajo proizvodni cikli, zadovoljstvo strank se poveča za četrtino, skrajšajo se dobavni časi itn.

Ne le orodje, ampak način razmišljanja

»Vitka organizacija ni le skupek orodij, je univerzalen način razmišljanja o procesih. Ne glede na panogo se vrača k istemu temeljnemu vprašanju: kje v procesu ustvarjamo dodano vrednost za kupca in kje po nepotrebnem izgubljamo čas, energijo, materiale ali neizkoriščen potencial zaposlenih. Ne ukvarjamo se s tem, kako zgolj pospešiti proizvodnjo, ampak preučujemo vse korake v procesih, ki niso nujno potrebni in jih prepoznavamo kot izgube. V praksi to ne pomeni delati več, temveč delati bolj premišljeno in osredotočeno,« pojasnjuje Sven Božič, direktor proizvodnje v družbi Alpacem Cement, kjer so metode vitke organizacije začeli uvajati pred sedmimi leti.

Pobuda je izhajala iz potreb po večji učinkovitosti, boljši preglednosti procesov ter aktivnejšem vključevanju zaposlenih v nenehne izboljšave, da bi zmanjševali izgube, povečali stabilnost procesov, izboljšali varnost, optimalno uporabljali vire, na ta način so želeli tudi podpreti trajnostne in nizkoogljične cilje podjetja.

Na vprašanje, kako so zaposleni sprejeli drugačen način razmišljanja, sogovornik pojasnjuje, da so vitko organizacijo začeli uvajati z majhnimi spremembami, kot je urejeno delovno okolje. »Ključno je bilo, da smo novosti uvajali pregledno in v tesnem sodelovanju z zaposlenimi. Vitka organizacija temelji na zaupanju in odprti komunikaciji, tudi ko se pojavijo negativna odstopanja. Pomembno je, da napak ne skrivamo, temveč jih razumemo kot priložnost za izboljšave. To pa zahteva tudi spremembo vodstvenega pristopa – več poslušanja, več vključevanja in manj ukazovanja,« pravi.

Priprava na nove tehnologije

Eden pomembnejših odgovorov na različne vrste izgub je preventivno delovanje na vseh področjih. Podjetje tako investira v sodobno opremo in rešitve, ki že v osnovi zmanjšujejo potrebo po dodatnih delih, kot so čiščenje presipov ali manjši posegi v naprave.

»Nekatera takšna dela smo v preteklosti opravljali tudi ponoči, danes nam vitki pristopi omogočajo, da prepoznamo faze procesa, ki jih je treba optimizirati ali povsem odpraviti. Tako smo zmanjšali potrebo po nočnem delu, kar pripomore k boljši organizaciji dela in boljšim delovnim razmeram za zaposlene,« je opisal Božič.

Podjetje, ki deluje v industriji, doživlja temeljito preobrazbo, predvsem zaradi vse strožjih zahtev po zmanjševanju ogljičnega odtisa in drugih emisij. Z uvajanjem novih tehnologij proizvodnja postaja vse bolj tehnično in organizacijsko kompleksna, »že zdaj se pripravljamo na to, da bomo morali obvladovati bistveno bolj zapletene sisteme, kot jih poznamo danes.

Tehnologije, kot je zajem CO₂, so po obsegu in zahtevnosti skoraj primerljive z gradnjo nove cementarne – ne le finančno, temveč predvsem z vidika ljudi, znanja in operativnih zmogljivosti.« Zato je vitka organizacija za podjetje ključno orodje, saj omogoča razmere, v katerih bodo njihovi inženirji, operaterji in vzdrževalci sposobni učinkovito upravljati nove tehnologije.

Hkrati pa je tudi temelj za digitalizacijo, je prepričan sogovornik, ki pojasnjuje, da je digitalizacijo nekega procesa smiselno uvajati šele, ko je ta optimiziran. Torej, ko ga naredimo kar najbolj učinkovitega, poenostavljenega, izboljšanega in skrajšanega. Vpeljana digitalizacija nato omogoča ponoven razmislek o izboljšavah, »digitalizacija in vitka organizacija se med seboj dopolnjujeta«, sklene Božič.