Ljubljana kot prometno vozlišče prihodnosti (VIDEO)

Konec julija naj bi bil na področju železniške infrastrukture dokončan projekt nadgradnje železniške postaje Ljubljana, ki je najpomembnejše prometno vozlišče v Sloveniji. Za projekt, vreden 244 milijonov evrov z DDV, bo 85 odstotkov sredstev prispevala EU.

Projekt nadgradnje, razdeljen v več faz, je eden največjih infrastrukturnih posegov v središču prestolnice v zadnjih desetletjih. Eden njegovih ključnih ciljev je izboljšanje potniške izkušnje, med drugim z gradnjo novih, širših peronov, dolgih do 400 metrov, ki bodo omogočali dostop z dvigali in tekočimi stopnicami z novega nadhoda ter iz prenovljenega podhoda. Skupno bo imela postaja po prenovi 12 peroniziranih tirov, kar bo bistveno povečalo njeno zmogljivost. Hkrati se iz osrednjega dela umikajo dejavnosti servisiranja in manevriranja tovornih vlakov, ki se selijo na druge lokacije.

Dolgoročna strategija slovenskega železniškega omrežja predvideva tudi popoln umik tovornega prometa z območja ljubljanske potniške postaje in njegovo preusmeritev na novo obvozno progo, kar bi dodatno razbremenilo mestno jedro ter omogočilo hitrejši in zanesljivejši potniški promet.

Stičišče pomembnih prog

Vodilni partner izvajalskega konzorcija, SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ – ŽGP), izvaja obsežna dela na zgornjem ustroju. »Nadgradnja poteka ob neprekinjenem železniškem prometu, zato je projekt razdeljen v natančno načrtovane faze, ki zmanjšujejo vpliv na potnike in operativno delovanje. Hitrost vlakov je med gradnjo omejena, končna ureditev pa bo omogočala hitrejši in varnejši promet, zlasti na glavnih tranzitnih tirih. Gradnja se je začela leta 2024 in se bo predvidoma končala letos,« je med drugim pojasnil Žiga Avšič, diplomirani inženir gradbeništva v SŽ – ŽGP.

Postaja je ključno stičišče več pomembnih železniških prog. Odprta je za sprejem in odpravo potnikov v notranjem in mednarodnem prometu ter kot tranzitna postaja za tovorni promet. »Je začetna, končna ali razporedna postaja glavnih in regionalnih železniških prog v petih smereh – Gorenjske, Primorske, Dolenjske, Kamnika in Zasavja – ter del omrežja​TEN‑T. Ta preplet prog jo umešča v središče slovenskega železniškega sistema in ji daje strateški pomen v evropskih prometnih tokovih.«

adgradnja je bila potrebna, saj je bila obstoječa postaja že dolgo preobremenjena. »Čeznjo na dan v povprečju pelje do 515 vlakov, med njimi približno 230 tovornih, okoli 250 potniških ter dodatni službeni vlaki. Ozka grla, zastarele signalnovarnostne naprave, kratki peroni, nizke hitrosti in kompleksno prepletanje vlakovnih poti so omejevali učinkovitost prometa. Hkrati je bila infrastruktura na meji zmogljivosti, kar je vplivalo na zanesljivost in pretočnost celotnega železniškega sistema. Zato je nadgradnja nujna, da Ljubljana ohrani vlogo osrednjega vozlišča v nacionalnem in mednarodnem prometu. Projekt zato predvideva popolno prenovo tirne infrastrukture.«

Vendar pa, kot še dodaja sogovornik, projekt presega zgolj tehnično prenovo. »Je namreč pomemben korak k sodobni, učinkoviti in trajnostni železniški infrastrukturi, ki bo Ljubljano povezala z evropskimi prometnimi tokovi prihodnosti. Nadgradnja postaje je temelj za nadaljnje projekte, kot so dvotirnost prog, nove povezave in morebitna poglobitev železnice, ter ključen del dolgoročne vizije razvoja slovenskega železniškega omrežja.« Leta 2027 pa naj bi bile dokončane spremljajoče ureditve, avtobusni terminal in okolica.