Množica miz se umika prilagodljivim delovnim postajam

V zadnjih nekaj letih se je vloga pisarne spremenila iz »tovarne za pisarniŠko delo« v strateško orodje za povezovanje ter privabljanje in ohranjanje talentov. Če smo leta 2020 ugibali, ali pisarne sploh še potrebujemo, nam podatki iz leta 2025 in z začetka 2026 kažejo, da so te še kako žive, a je njihova funkcija neprepoznavna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.

To potrjujeta tudi nedavni raziskavi analitskih hiš Gartner in McKinsey, v katerih je bilo ugotovljeno, da pisarna postaja neke vrste »socialno lepilo«. Raziskavi kažeta, da se zaposleni v pisarno ne vračajo več zato, da bi osem ur sedeli za mizo in odgovarjali na e-pošto – to raje počnejo doma v miru.

Pisarna pa je postala prostor za osredotočeno sodelovanje: sestanki v živo so zdaj rezervirani za viharjenje možganov, reševanje kompleksnih problemov in strateško načrtovanje. Velik plus v primerjavi z delom od doma so spontane interakcije med zaposlenimi.

Študije potrjujejo, da naključna srečanja ob kavi, pitniku z vodo ali celo skupinskem tiskalniku spodbujajo inovacije, ki jih je prek zooma ali teamsov težko poustvariti. To imajo v mislih tudi investitorji, ki gradijo nove poslovne prostore, kakršna bo tudi Vilharia v Ljubljani.

»Zavedamo se, da je pisarna po letih hibridnega dela postala predvsem prostor sodelovanja, izmenjave idej in socialne povezanosti – ne več zgolj prostor tihega individualnega dela. Zato smo projekt zasnovali tako, da bo to v celoti omogočal: odprti, svetli prostori za timsko delo, različne fokusne in projektne sobe, številni neformalni kotički za sreč(ev)anja ter skupni prostori, ki spontano spodbujajo pogovore in gradijo občutek skupnosti. Naš cilj je bil ustvariti okolje, v katerem bodo dobili izkušnjo, ki je doma ne morejo, hkrati pa ohranijo fleksibilnost, ki jo prinaša sodoben, hibriden delovnik,« nam je povedal Erik Fusík, vodja razvoja in namestnik direktorja podjetja Corwin v Sloveniji.

Prepoznavna zunanja ureditev

Takšen pristop bodo podpirale tudi oblikovne rešitve, ki povečujejo sodelovanje in dobro počutje. Velike steklene površine bodo omogočale obilico naravne svetlobe, kar bo pripomoglo k udobju in zmanjšanju porabe energije, modularni tlorisi pa bodo uporabnikom omogočali, da prostore enostavno prilagajajo rasti in spreminjajočim se delovnim procesom.

Raziskave kažejo, da se iz pisarn poslavlja »morje« miz, fiksna delovna mesta pa bodo zamenjali prilagodljivi in bolj neformalni kotički. Več bo skupnih površin – delež prostora, namenjenega druženju in skupinskemu delu, se je v novejših pisarniških objektih v povprečju povečal za 30 do 40 odstotkov. Spremembam tlorisov pisarn sledi tehnološka opremljenost, saj so sodobni prostori zdaj opremljeni za tako imenovano hibridno enakopravnost – da se tisti na zaslonu počutijo enako vključene kot tisti v sobi.

Tudi v Vilharii bodo najemniki svoje prostore lahko oblikovali po meri, vključili različne tipe delovnih okolij – od projektnih sob do mirnih kotičkov – in tako ustvarili delovno izkušnjo, ki ustreza njihovim ekipam. V pritličju bodo ustvarili skupen prostor z restavracijami, kavarnami in trgovinami, ki bo deloval kot naravno stičišče za hitre pogovore, odmore ali sestanke s partnerji. Med najbolj prepoznavnimi posebnostmi bodo zelena streha in zunanje terase. Lahko jih bodo uporabljali za vsakodnevne aktivnosti, sestanke na prostem ali preproste odmore.

»Program skupnostnih aktivnosti, ki se je že dobro obnesel v našem projektu Einpark v Bratislavi, bo še dodatno krepil občutek povezanosti, aplikacija concierge, ki je nov standard poslovnega udobja, pa bo zagotavljala visoko raven podpore, primerljive s poslovnimi stavbami v Londonu in Berlinu. Sodobna konferenčna dvorana bo prostor tako za poslovne kot skupnostne dogodke,« je pojasnil Fusík. V tem smislu Vilharia presega tradicionalni koncept pisarne, saj ustvarja prostor, ki temelji na povezovanju, prilagodljivosti in dobrem počutju – vrednotah, ki že zdaj definirajo sodobno delo.

Zasnova tudi zmanjšuje stres

Zmanjševanje stresa je bilo eno od ključnih izhodišč pri zasnovi Vilharie. Poleg naravne svetlobe so snovalci veliko pozornosti namenili tudi materialom in sistemom, ki neposredno vplivajo na fizično in mentalno udobje uporabnikov. V prostorih so uporabljeni trajnostni, certificirani materiali z naravnimi teksturami, ki izpolnjujejo stroga merila certifikata LEED.

Posebno pozornost so namenili tudi akustiki, saj rešitve, vgrajene v pisarne in skupne prostore, zmanjšujejo moteče dejavnike in pomagajo izboljšati zbranost. Kakovost zraka bo podprta z naprednimi prezračevalnimi sistemi in filtracijo, ki bodo omogočali stalno nadpovprečno kakovost zraka, kar bo pripomoglo k bolj osredotočenemu in manj stresnemu delu. Raziskave LEED-certificiranih objektov namreč kažejo, da zaposleni v takih stavbah manj zbolevajo in so manj bolniško odsotni.

Pisarniški trg v Ljubljani

Investitorji Vilhario vidijo kot pomemben in prelomni projekt za slovenski komercialni nepremičninski trg. V Ljubljano prvič uvaja raven kakovosti, trajnosti, udobja in uporabniške izkušnje, primerljivo z vodilnimi evropskimi poslovnimi središči. »Menim, da Vilharia kot prva v Sloveniji dokazuje, da je mogoče ustvariti poslovno stavbo, ki ni le energetsko učinkovita, ampak tudi družbeno relevantna in usmerjena v dobro človeka,« pravi sogovornik.

Trg tovrstnih prostorov v Ljubljani se v zadnjih letih močno krepi. Podjetja aktivno iščejo pisarne, ki jim pomagajo privabljati talente, izboljšujejo dobro počutje zaposlenih, podpirajo sodobne načine dela ter jim omogočajo doseganje njihovih trajnostnih ciljev in zmanjševanje ogljičnega odtisa.

V Vilharii je 85 odstotkov površin že pred zaključkom gradnje oddanih ali v zaključni fazi pogajanj. Letos bodo prvi najemniki že vstopili v prostore. Opremljanje notranjosti se je že začelo, vzporedno pa potekajo tudi postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja. Dela napredujejo po načrtih, pri čemer družba Corwin z vsakim najemnikom sodeluje individualno, da zagotovi optimalno zasnovo prostorov.