Nova valuta uspešnih podjetij: zdravi in zvesti zaposleni

Med panogami, kjer je boj za usposobljene kadre najbolj izrazit, je tudi gradbeništvo. Podjetja zato vse več pozornosti namenjajo vprašanju, kako zaposlene ne le privabiti, temveč jih tudi dolgoročno obdržati. Ob konkurenčni plači postajajo pomembni še dostop do zdravstvenih storitev, skrb za dobro počutje in občutek varnosti.

Podjetja v vseh panogah se spopadajo s pomanjkanjem kadrov, staranjem delovne sile, daljšimi bolniškimi odsotnostmi in vse večjimi pričakovanji zaposlenih. Če je bilo nekoč dovolj ponuditi konkurenčno plačo in nekaj dodatnih ugodnosti, danes to pogosto ni več odločilen dejavnik.  Zaposleni od delodajalcev pričakujejo nekaj drugega. Želijo občutek varnosti, dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter okolje, v katerem je poskrbljeno za njihovo dolgoročno dobro počutje. Podjetja pa vse bolj ugotavljajo, da so prav te naložbe povezane z večjo pripadnostjo, manjšo fluktuacijo in stabilnejšim poslovanjem.

To potrjuje tudi nova mednarodna raziskava The Benefits Blueprint, ki jo je družba GrECo pripravila v sodelovanju z raziskovalno hišo Ipsos. V raziskavi je sodelovalo 932 kadrovskih strokovnjakov in odločevalcev iz Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Turčije, njen namen pa je bil ugotoviti, kako podjetja v regiji oblikujejo programe Health & Benefits (zdravstvene in druge ugodnosti za zaposlene) in kako se spreminjajo pričakovanja zaposlenih.

Raziskava ponuja širšo sliko regije, v kateri imajo podjetja pogosto podobne izzive kot slovenska: bazen talentov je omejen, pritiski na stroške rastejo, vedno hitreje se je treba prilagajati globalnim trendom. Prav zato so njene ugotovitve relevantne tudi za domače okolje.

Dobri zaposleni imajo danes več izbire

Raziskava družbe GrECo kaže, da programi Health & Benefits postajajo eden ključnih dejavnikov pri privabljanju in ohranjanju kakovostnih zaposlenih. FOTO: Depositphotos

Čeprav se razmere med posameznimi državami razlikujejo, raziskava odraža skupen trend, in sicer da se podjetja med seboj vse manj razlikujejo po izdelkih ali storitvah, vse bolj pa po tem, kako ravnajo z ljudmi.

V panogah, kjer primanjkuje usposobljenih kadrov, je kakovost delovnega okolja pogosto pomemben razlog za odločitev, ali bo nekdo ponudbo sprejel ali zavrnil. Kandidati danes primerjajo več kot le višino plače, saj jih zanimajo kultura podjetja, fleksibilnost dela, možnosti razvoja in predvsem občutek, ali bodo zanje v podjetju dolgoročno dobro poskrbeli. Enako velja za obstoječe zaposlene. Ljudje podjetij ne zapuščajo vedno zaradi višje plače. Velikokrat jih odvrne občutek, da zanje ne skrbijo dovolj dobro ali da njihovo delo ni dovolj cenjeno. V takšnih primerih je lahko že manjša razlika v ponudbi drugega delodajalca razlog za odhod.

To še posebej velja za gradbeništvo, kjer podjetja že vrsto let iščejo usposobljene delavce, inženirje ter vodje projektov. Plača ostaja pomemben dejavnik, vse pogosteje pa o izbiri delodajalca odločajo tudi varnost pri delu, dostop do zdravstvenih storitev, možnosti usposabljanja in občutek, da podjetje dolgoročno skrbi za svoje zaposlene. V panogi, kjer so fizične obremenitve večje in so bolniške odsotnosti lahko dolgotrajnejše, postajajo programi Health & Benefits pomembna konkurenčna prednost.

V GrECu poudarjajo, da ugodnosti za zaposlene danes niso več administrativni dodatek kadrovski politiki. Postale so že del strategije podjetja in pomemben element njegove konkurenčnosti. Raziskava The Benefits Blueprint kaže, da podjetja, ki želijo uspešno privabljati in ohranjati talente, razmišljajo precej širše kot pred nekaj leti.

Poleg tega se vse bolj uveljavlja tudi koncept blagovne znamke delodajalca (employer branding), pri katerem podjetja aktivno gradijo svojo podobo kot podobo zaželenega delodajalca. Pri tem imajo prav programi Health & Benefits ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na izkušnjo zaposlenih.

Zdravje postaja ena najpomembnejših ugodnosti

Zdravstvene ugodnosti, preventivni programi in skrb za dobro počutje postajajo pomemben del strategije podjetij, ki želijo zaposlene dolgoročno obdržati. FOTO: Depositphotos

V skrbi za zaposlene posebej izstopa področje zdravstvene oskrbe. Raziskava družbe GrECo kaže, da dodatno zdravstveno zavarovanje oziroma dostop do zasebnih zdravstvenih storitev postaja osrednji steber programov zdravstvenih in drugih ugodnosti za zaposlene (Health & Benefits). V nekaterih državah ga svojim zaposlenim zagotavlja velika večina podjetij, pri čemer delodajalci praviloma krijejo celotno premijo. Takšna odločitev ni naključje, saj v številnih državah javni zdravstveni sistemi delujejo pod velikim pritiskom, čakalne dobe se podaljšujejo, prebivalstvo se stara, zdravstveni stroški pa rastejo. Posledično zaposleni pogosto težje in počasneje pridejo do zdravstvene obravnave, kar vpliva tako na njihovo kakovost življenja kot na njihovo delovno sposobnost.

To potrjujejo tudi podatki raziskave. Dostop do zasebne zdravstvene oskrbe zaposlenim zagotavlja približno 92 odstotkov podjetij v Turčiji, 81 odstotkov v Bolgariji, od 72 do 75 odstotkov v Romuniji ter približno polovica podjetij na Poljskem in Madžarskem. V večini primerov premijo v celoti plača delodajalec, kar kaže, da podjetja zdravstveno varnost zaposlenih razumejo kot strateško naložbo in ne zgolj kot dodatno ugodnost.

Podjetja zato iščejo načine, kako zaposlenim omogočiti hitrejši dostop do specialistov, diagnostike in zdravljenja. Dodatno zdravstveno zavarovanje, bodisi individualno bodisi kolektivno, ki ga zaposlenim omogoči delodajalec, postaja ena najbolj cenjenih ugodnosti, saj neposredno rešuje konkreten problem.

V dejavnostih, kot je gradbeništvo, kjer so zaposleni vsak dan izpostavljeni večjim fizičnim obremenitvam in tveganjem za poškodbe, je hiter dostop do zdravstvene obravnave še toliko pomembnejši. Dolgotrajne odsotnosti lahko vplivajo na izvedbo projektov, zato podjetja vse pogosteje iščejo rešitve, ki zaposlenim omogočajo hitrejšo diagnostiko in zdravljenje.

Koristi niso omejene na posameznika. Če je zaposleni hitreje ustrezno zdravstveno obravnavan, se pogosto tudi hitreje vrne na delo. To pomeni manj prekinitev delovnih procesov, večjo stabilnost ekip in bolj predvidljivo poslovanje. Poleg tega takšne ugodnosti vplivajo tudi na občutek varnosti. Zaposleni vedo, da bodo v primeru zdravstvenih težav deležni podpore, kar zmanjšuje stres in povečuje njihovo zaupanje v delodajalca.

V GrECu zato opozarjajo, da zdravstvene ugodnosti postajajo eden ključnih elementov ponudbe delodajalca. Podjetja jih ne uvajajo zaradi trenutnega trenda, ampak zato, ker odgovarjajo na zelo pereče potrebe zaposlenih.

Izgorelost ima svojo ceno

Skrb za zaposlene je poslovna odločitev odgovornih podjetij. FOTO: Depositphotos

O absentizmu se v družbi veliko govori, precej manj pa o njegovi pravi ceni. Dolgotrajna bolniška odsotnost pomeni precej več kot nadomestilo plače. Podjetje izgubi znanje, sodelavci prevzemajo dodatne naloge, projekti se zamikajo, povečuje se pritisk na preostale člane ekipe. Če se takšno stanje ponavlja, začne vplivati tudi na odnose, motivacijo in produktivnost.

Poleg neposrednih stroškov obstajajo tudi posredni. Ti vključujejo zmanjšano učinkovitost, več napak pri delu, slabšo kakovost storitev in večjo verjetnost, da bodo tudi drugi zaposleni zaradi povečanega pritiska začeli razmišljati o odhodu.

Podobno velja za izgorelost in duševno zdravje. Čeprav se podjetja teh tem lotevajo precej bolj odkrito kot pred desetletjem, raziskava kaže, da programi za dobro počutje in duševno zdravje v številnih državah srednje in vzhodne Evrope ostajajo razmeroma slabo razviti. Zanimivo je, da raziskava razkriva precejšen razkorak. Zasebno zdravstveno oskrbo ponuja velik delež podjetij, programe za duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih pa le približno 10 do 30 odstotkov delodajalcev. Čeprav absentizem in izgorelost naraščata, preventiva na tem področju še vedno zaostaja.

Preventivni programi, kot so psihološka podpora, svetovanje, delavnice za obvladovanje stresa ali fleksibilne oblike dela, lahko dolgoročno bistveno zmanjšajo tveganje za izgorelost, hkrati pa prispevajo k boljši organizacijski kulturi, v kateri se zaposleni počutijo varne in podprte.

Raznolika delovna sila zahteva prilagojene in ciljno usmerjene ugodnosti

Dobro je, da so ugodnosti prilagojene glede na potrebe različnih generacij zaposlenih, saj enaka rešitev ne ustreza več vsem. FOTO: Depositphotos

Pri ugodnostih za zaposlene marsikdo najprej pomisli na športne kartice, brezplačno sadje ali občasne dogodke za zaposlene. Takšne ugodnosti so dobrodošle, vendar raziskava kaže, da postajajo pomembnejše druge stvari – dostop do zdravstvene oskrbe, občutek finančne varnosti, zavarovanja, pokojninske sheme in podpora v zahtevnejših življenjskih obdobjih ustvarjajo precej večjo dolgoročno vrednost.

Današnja delovna sila je zelo raznolika. Mlajše generacije cenijo prilagodljivost in ravnovesje med delom in prostim časom. Zaposleni v srednjem življenjskem obdobju pogosto razmišljajo o družini, otrocih in zdravju. Starejši sodelavci pa vse več pozornosti namenjajo dolgoročni finančni varnosti in pripravi na upokojitev.

Spreminjajo se tudi pričakovanja glede načina dela. Hibridno delo, fleksibilni urniki in možnost dela na daljavo niso več izjema, temveč postajajo standard. Podjetja, ki teh možnosti ne ponujajo, se lahko znajdejo v slabšem položaju pri privabljanju talentov, zato ne obstaja ena preprosta rešitev.

Uspešna mednarodna podjetja danes ne poenotijo ugodnosti, ampak načela. Skupna ostajajo vizija, minimalni standardi in filozofija financiranja, konkretni programi pa se prilagajajo razmeram na posameznem trgu. Prav v tem raziskava vidi eno ključnih razlik med uspešnejšimi in manj uspešnimi delodajalci.

Koristi, ki jih zaposleni razumejo, so tudi koristi, ki jih cenijo

Dobri delodajalci danes ne tekmujejo samo z višino plače, temveč tudi s tem, kako celostno skrbijo za zdravje, varnost in razvoj svojih zaposlenih. FOTO: Depositphotos

Podjetja precej sredstev namenijo za ugodnosti, ki jih zaposleni sploh ne poznajo ali pa njihove vrednosti ne razumejo, kar je ena od ugotovitev raziskave The Benefits Blueprint. Program ni uspešen zgolj zato, ker obstaja. Pomembno je tudi, da zaposleni vedo, kaj jim je na voljo, kako lahko ugodnosti uporabljajo in kakšno vrednost imajo zanje. Dobro zasnovan program lahko ostane neizkoriščen, če ga podjetje ne predstavi jasno in razumljivo.

Raziskava opozarja tudi na področje pokojninske varnosti. Razen na Poljskem, kjer je v dodatno pokojninsko shemo vključenih približno 90 odstotkov zaposlenih, ostajajo tovrstni programi v drugih državah precej redkejši. Ob staranju prebivalstva postaja tudi to bistven del ponudbe sodobnega delodajalca.

Ljudje niso strošek, ampak naložba

Na prihodnost gospodarstva vplivajo tudi umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalna preobrazba, vseeno pa bodo o uspehu podjetij še naprej odločali ljudje. Če podjetje želi dolgoročno rasti, potrebuje zdrave, motivirane in zavzete zaposlene. Vodje morajo razmišljati dolgoročno in ustvariti okolje, v katerem ljudje lahko dobro delajo danes in bodo želeli ostati tudi jutri.

Takšno razmišljanje pa zahteva tudi spremembo perspektive. Namesto da zaposlene obravnavamo kot strošek, jih je treba razumeti kot naložbo, ki se povrne skozi večjo produktivnost, inovativnost in stabilnost poslovanja.

V družbi GrECo poudarjajo, da programi zdravstvenih in drugih ugodnosti za zaposlene (Health & Benefits) niso univerzalna rešitev, temveč del širše strategije upravljanja ljudi. Podjetja, ki bodo znala povezati zdravstveno varnost, dobro počutje, finančno stabilnost in jasne karierne priložnosti, bodo imela veliko prednost v boju za talente. To velja za vse panoge, od proizvodnje in logistike do gradbeništva. Tam, kjer je dobrih kadrov malo, postaja skrb za zdravje zaposlenih pomemben del poslovne strategije in eden od razlogov, zakaj ljudje v podjetju ostanejo tudi dolgoročno. Dobre ljudi je danes težko najti, še težje pa obdržati, zato skrb za njihovo zdravje postaja ena najpomembnejših naložb, ki jih lahko podjetje sprejme.

Damir Pelak, direktor GrECo International FOTO: Leon Vidic

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.