Po prvem odseku tretje razvojne osi že čez nekaj tednov

V dveh, treh tednih se bomo zapeljali po prvem odseku tretje razvojne osi, odseku Konovo, je napovedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Po njenih besedah bo celoten odsek od Slovenj Gradca do Velenja končan leta 2029, do štajerske avtoceste pri Šentrupertu pa leta 2030. Infrastrukturna ministra Slovenije in Hrvaške ter župana glavnih mest sosednjih držav so na okrogli mizi pretresali največje izzive pri gradnji infrastrukture.

Pred 22. marcem, to je dan volitev, bomo sprejeli državni prostorski načrt za odsek hitre ceste Slovenj Gradec–Dravograd in v javno obravnavo dali odsek Dravograd–avstrijska meja, je potek tretje razvoje osi še predstavila ministrica za infrastrukturo. »Želela bi si tudi čim hitrejši začetek gradnje na južnem delu tretje razvojne osi, kjer so projekti in denar pripravljeni. A postopki so pač takšni, da lahko marsikdo zavira projekt.«

Za primer je dala blejsko obvoznico, kjer so doseli dogovor s 57 lastniki zemljišč, z dvema pa jim to ni uspelo in projekt stoji: »Razumem ljudi, če so 40 let živeli na območju brez infrastrukture, a ne more eden v šahu držati vse države.«

Takoj na začetku naslednjega mandata bomo morali zagristi v težavno umeščanje v prostor in pridobivanje dovoljenj, je napovedala: »Zavedamo se, da postopki tečejo predolgo. Ampak vsakič ko pripravimo določeno spremembo zakonodaje, nas pravniki opozorijo, da je lahko protiustavna. Pravica do zasebne lastnine je v ustavi zelo visoko, tako da bomo morali doseči širši družbeni konsenz, kje je meja, da je javni interes nad zasebnim.«

Denar ni več težava pri gradnji infrastrukture, večji izzivi so postopki. FOTO: Dejan Javornik  

Hrvaške težave s pritožbami

S podobnimi težavami se soočajo na Hrvaškem, ki je večinoma zgradila avtocestno omrežje, velik investicijski cikel imajo v železniški infrastrukturi. »Še najmanjša težava je zagotavljati finančna sredstva za investicije. Treba je dati poudarek na hitrejše postopke pri projektiranju in javnem naročanju,« je povedal hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Hrvaška ima namreč več kot triodstotno gospodarsko rast, prilivi iz evropskih sredstev iz različnih instrumentov so veliki.

Omenil je kohezijo, sredstva za dvojno rabo, torej tudi vojaško mobilnost, podnebni sklad. »Težave pa imamo pri projektiranju novih odsekov železniške in cestne infrastrukture, saj projekti močno zamujajo. Nimamo dovolj močnih projektivnih hiš, zato je treba nekaj storiti, da pospešimo projektivo,« je omenil Butković.

»Romane bi lahko napisal o pritožbah v postopkih javnih naročil. Na tem področju smo naredili velike korake, spremenili smo zakon o javnem naročanju, povečali takse za pritožbe in tudi znižali število pritožb.« Napredek je tudi pri usklajevanju državnih prostorskih načrtov, je dodal.

Na Hrvaško tudi tuji gradbinci

Razlika med slovenskim in hrvaškim gradbenim trgom je odprtost in zanimivost obeh trgov za gradbena podjetja iz tujih držav. V Sloveniji je turški Cengiz gradil novo cev predora Karavanke, medtem ko je turški Yapi Merkezi zapustil gradbišče drugega tira, njegovo delo pa je končal slovenski partner Kolektor CPG.

»V Sloveniji nimamo veliko prijav podjetij iz tujine za naše prometne projekte. S tujimi izvajalci na drugem tiru in Karavankah imamo eno dobro in eno slabo izkušnjo, zato težko na splošno rečemo, ali so tujci dobri ali slabi,« je rekla Alenka Bratušek.

Po drugi strani se kitajska, indijska in turška podjetja prijavljajo na hrvaške infrastrukturne projekte. Na vprašanje, kakšna je izkušnja s kitajskim izvajalcem pri gradnji Pelješkega mostu, je Butković odgovoril, da so zanj izvedli transparenten postopek tako za izvajalca kot projektanta, ki je bil Slovenec Marjan Pipenbaher. S kitajskim izvajalcem smo bili bolj ali manj zadovoljni, je dejal Butković.

Župan Ljubljane Zoran Janković je povedal, da se v glavnem mestu ponudniki v javnih naročilih, ki imajo referenco, uvrstijo v drugi krog, tam pa je edini kriterij cena: »Če bi izbral nekoga z višjo ceno, potem je najbolje, da se sam prijavim na tožilstvo.« V 20 letih njegovega županovanja so izvedli 60.000 javnih naročil, uspešnih pritožb je bilo le sedem.

Tomislav Tomašević FOTO: Dejan Javornik

Janković: Cena stanovanj bo nižja

Janković je spregovoril tudi o stanovanjski gradnji. Povedal je, da načrti omogočajo gradnjo 40.000 stanovanj, samo na področju od Kolinske ob Šmartinski do nekdanjega Žita se bo v prihodnjih desetih letih potencialno zgradilo 11.000 stanovanj. »Samo večja ponudba stanovanj na trgu bo prinesla nižjo ceno. V tem trenutku je cena stanovanj več kot 4000 evrov za kvadratni meter. Napovedujem, da bomo s to gradnjo, ki se bo začela, znižali ceno na 3500 evrov za kvadratni meter.«

Tudi v Zagrebu je velika rast investicij, je povedal župan Zagreba Tomislav Tomašević, kjer pa gradijo podjetja iz Turčije, Slovenije, Srbije, Črne gore, BiH, pa seveda tudi domači gradbinec. Domače podjetje tako na primer gradi največji mestni projekt, nov sto milijonov evrov vreden kulturni center z novo mestno knjižnico.