Sodelovanje fakultete in industrije je veliko več kot opravljanje prakse

Povezovanje izobraževalnih in raziskovalnih institucij z gospodarstvom je eden temeljnih vzvodov za dolgoročni družbeni in gospodarski razvoj. Sodelovanje, ki ga z različnimi programi spodbuja tudi EU, omogoča, da se raziskovalni projekti hitreje prenesejo v prakso. To je še posebno pomembno za gradbeno panogo, ki zaradi specifik ter reguliranosti v splošnem relativno počasi uvaja inovacije.

Partnerstva pripomorejo, da podjetja pridobijo dostop do vrhunskega znanja, institucije povratne informacije o dejanskih potrebah trga, mladim pa omogočajo, da so po končanem izobraževanju bolje pripravljeni na trg dela, da njihova znanja in kompetence bolj ustrezajo potrebam delodajalcev, kar izboljšuje njihovo zaposljivost. Skupni projekti, doktorati iz prakse in mentorski sistemi omogočajo tudi zgodnje prepoznavanje talentov ter njihovo usmerjeno usposabljanje.

Vključevanje študentov

»Študenti v podjetjih opravljajo prakse, obiskujejo jih v okviru ekskurzij ali senčenja, kjer iz prve roke dobijo informacije, na primer, o ravnanju s sekundarnimi ali odpadnimi snovmi, o dobrih praksah in omejitvah na tem področju, o pristopu do varovanja okolja ter o vplivih na okolje, ogledajo si trojno opremo in druge naprave za zmanjševanje in nadzor nad izpusti v okolje. Takšen celostni pristop je za bodoče inženirje zelo pomemben.

Zelo koristno zanje je, če lahko sodelujejo pri večjih gradbenih projektih, tako lahko na gradbiščih v praksi vidijo, s kakšnimi izzivi se tam spopadajo in kako jih rešujejo. Marsikdo pa se s podjetjem poveže tudi samostojno,« je nekaj primerov povezovanja, v katerega so vključeni študenti, opisala dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG) dr. Violeta Bokan Bosiljkov.

Študenti so že na prvi stopnji izobraževanja pogosto vpeti v delo v podjetjih, zaradi česar se njihov študij pogosto tudi podaljša. A prednost je, da dobijo praktična znanja in ustrezne kompetence, zato jih podjetja lahko takoj po prehodu v zaposlitev polno vključijo v delovne procese.

Dekanja sicer sodelovanje med fakulteto in industrijo opisuje kot učinkovito ter dinamično, gotovo pa bi ga bilo lahko še več, če bi kadrovske razmere na obeh straneh to dopuščale. S krizo v panogi pred približno 20 leti so se nekoliko spremenile potrebe podjetij tako po raziskavah kot po specialističnih znanjih, ki jih lahko nudijo strokovnjaki na fakulteti.

»Pred krizo smo v našem laboratoriju na katedri za preizkušanje materialov in konstrukcij veliko sodelovali s slovenskimi podjetji oziroma njihovimi razvojnimi oddelki ter uspešno pridobivali razvojne projekte, ki jih je razpisoval Dars. Podjetja so naročala tudi aplikativne raziskave za rešitev problemov. Zdaj je tega manj oziroma zelo malo,« ugotavlja.

Izobraževanja in izmenjava znanj

Poudarja pomen različnih specifičnih znanj, ki jih imajo strokovnjaki na fakultetah in v podjetjih. Povezovanje v multidisciplinarne time omogoča celostno obravnavo določene tematike. »Na področju materialov in še posebno betonov, s čimer se ukvarjam sama, smo v ožji ekipi gradbeniki, kemiki in geologinja, v širši pa tudi strokovnjaki podjetja, ki proizvaja cement. Sodelujemo s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, zato imamo pri raziskovanju poleg napredne opreme v našem laboratoriju na voljo tudi najzmogljivejše mikroskope in drugo opremo za določanje kemijskih in mineraloških lastnosti betonov.

Naš tim na področju betonov lahko zelo dobro dokazuje lastnosti in napoveduje odziv tudi za nove materiale, ki se jih že oziroma naj bi se jih v prihodnje vključevalo v beton. Gledamo predvsem dolgoročno, zato se osredotočamo na trajnost betonskih konstrukcij, torej na napovedovanje življenjske dobe cementnih kompozitov,« je povzela.

Gradbenim podjetjem zagotavljajo pomembno oporo tudi na področju tehnologije BIM in za podjetja organizirajo izobraževanja. Pogosto se podjetja ali pa del panoge – na primer združenje geodetov – obrnejo nanje, ko želijo izobraževanje na neko določeno temo ali pa ko želijo osvojiti določena nova praktična znanja.

»V projektu Ultra smo organizirali izobraževanje na področju modro-zelenih tehnologij v mestih, za katero je bilo res veliko zanimanja in ga bomo verjetno ponudili tudi v prihodnje. Načrtujemo izobraževanja o novih standardih za gradbene konstrukcije (evrokodi), ki so ključni za načrtovanje in gradnjo v EU in prav tako pričakujemo veliko zanimanje. V Združenja za beton Slovenije pa smo strokovnjaki s področja tehnologije betona pripravili gradivo in kmalu bomo začeli izobraževanja za različne skupine zaposlenih v gradbenih podjetjih, torej za izvajalce,« je naštela.

Spomnila je, da je Univerza v Ljubljani vzpostavila sistem mikrodokazil, zato lahko zaposleni po opravljenih specifičnih izobraževanjih, pripravljenih kot odziv na potrebe trge, pridobijo tudi kreditne točke za vseživljenjsko izobraževanje.

Raziskave morajo biti aplikativne

Zanimanje za izobraževanja je zelo veliko, pojasnjuje Violeta Bokan Bosiljkov, predvsem v malih in srednjih podjetjih ter podjetjih in samostojnih podjetnikih, v katerih so kadri pogosteje bolj kvalificirani kot v večjih podjetjih in jih tudi poskušajo zadržati z vlaganji v njihova znanja.

Na področju raziskovanja je za fakulteto ključno, da se spoznanja iz laboratorijev prenesejo v realni svet, »podlaga za raziskovalno delo pri nas je uporabna vrednost v praksi«. To narekuje tesno povezanost s podjetji, od katerih pa tudi prejemajo informacije o aktualnih znanjih, ki jih pri delu potrebujejo njihovi diplomanti, in tudi o naprednih tehnologijah, ki jih ta podjetja uvajajo. Določene rešitve, ki predstavljajo dobre prakse, fakulteta tudi implementira v svoje laboratorije, da se študenti z njimi seznanijo že med študijem. »Avtomatizacija in robotika v gradbeništvu sta prihodnost panoge in na to moramo pripraviti naše študente, zato fakulteta investira v nakupe robotov,« je navedla primer.

Velik vpis in zavzeti študenti

Na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so sicer zadovoljni z vpisom na njihove programe. Letošnje študijsko leto so za sto prostih mest za študente iz EU na univerzitetnem študiju gradbeništva prejeli 150 prijav, tako da so jih tretjino morali zavrniti.

Prihodnje leto bodo sprejeli še deset študentov več, kar pa je zgornja meja prostorskih in kadrovskih zmogljivosti. Je pa dekanja navdušena nad letošnjo generacijo, ki da je zelo motivirana, mladi sodelujejo in močno odstopajo po uspehu na kolokvijih in izpitih. »Zato lahko sklepamo, da jih bo več, kot smo bili vajeni do zdaj, napredovalo v višje letnike in bodo tudi hitreje končali študij ter prišli na trg dela,« je zadovoljna.

Opozarja, da se v dobro panoge in družbe, saj gradbeništvo zagotavlja varnost in odpornost grajenega okolja, ne sme ponoviti kriza, ki smo jo doživeli pred približno 20 leti, ko je gradbeništvo izgubilo ugled, z njim pa je za kar nekaj let upadlo zanimanje za te poklice in s tem kakovost gradenj.