Z energetsko sanacijo cena poslovnih prostorov tudi za petino navzgor

Za zdravo in prijetno bivanje v stavbah je nujno zagotoviti kakovostno notranje okolje, kar pomeni svetlobno, zvočno ter toplotno ugodje in kakovost zraka v notranjih prostorih. Anketa, ki so jo na Gradbenem inštitutu ZRMK izvedli leta 2018 med uvajanjem skoraj ničenergijskih stavb v Sloveniji, je pokazala, da gospodinjstva največji pomen pripisujejo zagotavljanju svežega zraka v prostoru (glej graf).

Marjana Šijanec Zavrl, vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na ZRMK, vlogo prezračevanja opisuje z vidika energetsko učinkovite gradnje: »Z razvojem visoko energetsko učinkovitih stavb se je pokazalo, da je prvi korak k energetski učinkovitosti stavb zmanjševanje potreb po toploti. Toplotne izgube nastajajo zaradi prehoda toplote skozi ovoj stavbe in prezračevanja. Prve lahko zmanjšamo z boljšimi toplotnimi lastnostmi ovoja. Na toplotne izgube zaradi prezračevanja pa vpliva potreba po svežem zraku, ki ga moramo zagotavljati zaradi ljudi v prostoru in odstranjevanja onesnažil, ki izhajajo iz materialov v prostoru ali pa vanj prehajajo iz zunanjega okolja.«

Pri visoko energetsko učinkovitih stavbah z dobro zrakotesnostjo toplotnega ovoja zmanjšujemo nenadzorovane toplotne izgube zaradi prezračevanja, pri tem pa je ključno zagotoviti zadostno izmenjavo odpadnega zraka s čistim. To lahko dosežemo z odpiranjem oken, bistveno bolj obvladljivo pa je mehansko prezračevanje, brez katerega skoraj ne moremo doseči energetske učinkovitosti skoraj ničenergijskih stavb (sNES), ki so tehnični standard in zakonska obveznost pri novogradnjah pa tudi pri celovitih energetskih prenovah.

Hkrati pa omogoča zagotavljanje želene kakovosti notranjega zraka.Sogovornica pravi, da si je vprašanje, kako mehansko prezračevanje vpliva na vrednost nepremičnine, bolj smiselno zastaviti, kot kaj pomenita visoka energetska učinkovitost stavbe in kakovost notranjega zraka v prostoru za vrednost nepremičnine.

Navaja raziskavo evropske komisije iz leta 2018, ki je pokazala, da stanovanja v EU z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavbe dosežejo od tri- do osemodstotno povišanje cene, kar vpliva na dvig najemnin v stanovanjskem sektorju za tri do pet odstotkov. Pri poslovnih stavbah se cene nepremičnin zaradi učinkovitejše porabe energije dvignejo za več kot desetino, po nekaterih virih celo za petino, medtem ko so najemnine v visoko energetsko učinkovitih poslovnih stavbah višje za dva do pet odstotkov.

Povračilna doba investicije

Vračilni rok naložbe v mehansko prezračevanje z rekuperacijo je povezan z doseženimi prihranki pri stroških za energijo in je odvisen od izhodiščnega stanja energetske učinkovitosti stavbe. Pri novogradnjah, ki morajo dosegati skoraj ničenergijsko raven, je mehansko prezračevanje neizogiben ukrep za doseganje predpisanih lastnosti.

»Sklenemo lahko, da so energetske zasnove stavbe z mehanskim prezračevanjem z rekuperacijo in z visoko energetsko učinkovitostjo ovoja ter uporabo obnovljivih virov energije ekonomsko upravičene in skladne s predpisi,« pravi Marjana Šijanec Zavrl.

Pri prenovi obstoječe stavbe pa na ekonomiko naložbe vpliva več dejavnikov, poleg cene prezračevalnega sistema in morebitnih gradbenih posegov, potrebnih za vgradnjo, še stroški za toploto ter izhodiščna raba energije pred izvedbo ukrepa.

Zrakotesnost toplotnega ovoja je pogoj za učinkovito mehansko prezračevanje in doseganje energijskih prihrankov, pri tem opozarja sogovornica, vlogo pa ima tudi uporabnik, ki mora poskrbeti za optimalno uporabo in delovanje sistema, tako z vidika časovnega režima, pravilnih nastavitev in rednega vzdrževanja prezračevalnega sistema.

V nestanovanjskih stavbah je po njenih besedah mehansko prezračevanje integrirano v skupen sistem za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo in hlajenje, zato niti ni smiselno preučevati ekonomičnosti le enega vidika sistema. Po navadi je pri prenovi nestanovanjske stavbe mehansko prezračevanje z rekuperacijo predvideno zaradi tehničnih zahtev bivalnega ugodja in hkrati pogoj za pridobitev finančnih spodbud za prenovo.

Sogovornica ob tem opozarja na kakovostno načrtovanje sistema z rekuperacijo, nadzor med izvedbo, zagotoviti prevzem delujočega sistema, kasnejšo optimizacijo delovanja in redno vzdrževanje ter servisiranje, ne nazadnje pa tudi spremljanje učinkov, da bo investicija prinesla želene rezultate. Na GI ZRMK so v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE lani izvedli strokovna usposabljanja o kakovosti notranjega okolja pri prenovi stavb, »kjer smo pri kakovosti notranjega okolja izpostavili tudi kakovost notranjega zraka in načrtovanje mehanskega prezračevanja pri prenovi stavb«.

Investicija v zdravje

»Pri presoji vračilne dobe sistema mehanskega prezračevanja pogosto prezremo prednosti, ki jih sistem prinaša v pogledu zagotavljanja boljše kakovosti notranjega zraka in posledično zdravega bivanja ter večje storilnosti uporabnikov delovnih prostorov. Učinki vgradnje sistema mehanskega prezračevanja z rekuperacijo, kot so izboljšana kakovost zraka ter manj vlage in plesni, niso neposredno finančni, a lahko pomembno vplivajo na odločitev za izvedbo ukrepa,« še pravi.

Učinki mehanskega prezračevanja z rekuperacijo so vidni tudi pri energetskih kazalnikih stavbe, ki so prikazani v njeni energetski izkaznici. Najbolj očiten je vpliv na zmanjšanje toplote, potrebne za ogrevanje, ki je podlaga za razvrščanje stavbe v energetske razrede. Pogoj za uvrstitev v najboljše razrede, ki so tudi pogoj za skoraj ničenergijsko stavbo, je praviloma mehansko prezračevanje z rekuperacijo. To posebej velja pri manjših stavbah, kjer imajo izgube zaradi prezračevanja sorazmerno velik vpliv na potrebe po toploti.

Vpliv tudi na pogoje financiranja

Tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS) na vprašanje, ali so pri odobravanju posojil posojilni pogoji odvisni tudi od tega, kako investitor načrtuje ureditev prezračevanja, pojasnjujejo, da se banke tudi pri kreditiranju gradenj in obnov nepremičnin vse bolj prilagajajo regulatornim zahtevam in pričakovanjem, povezanim s standardi ESG.

»Pri odobravanju posojil so ključni predvsem kazalniki, kot so energetski razred objekta, predvidena poraba energije, način ogrevanja, toplotna izoliranost, uporaba trajnostnih materialov ter doseganje zahtev nacionalnih in evropskih okvirov (na primer pri skoraj ničenergijskih stavbah ali energetskih sanacijah). Načrtovanje prezračevanja je praviloma obravnavano kot del širšega koncepta energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja, ne pa kot samostojen ali izločen kriterij, ki bi neposredno in samostojno določal kreditne pogoje.«

V praksi to pomeni, da banke pri presoji projektov ne ocenjujejo zgolj posameznih tehničnih rešitev (kot je prezračevanje), temveč celoten projekt, pri čemer ima dobro zasnovana energetska in trajnostna rešitev lahko pozitiven vpliv na oceno tveganja in s tem tudi na pogoje financiranja. Se pa prakse še razvijajo in vidiki ESG bodo v prihodnje pri kreditiranju nepremičnin predvidoma igrali še pomembnejšo vlogo, tudi v smislu bolj diferenciranih pogojev financiranja.