Za onkološke bolnike petkrat več postelj

Prva faza nadgradnje onkološkega oddelka na UKC Maribor je končana. Kot pojasnjujejo v GH Holdingu, ki je izvajalec gradbenih del, je s tem 3000 kvadratnih metrov na novo zgrajenih površin in 1600 kvadratnih metrov prenovljenih prostorov pripravljenih za predajo v uporabo. V drugi fazi gradijo še sedemnadstropni objekt s skupno površino 3900 kvadratnih metrov.

V sklopu nadgradnje so obstoječi objekt nadzidali – povišali so ga za štiri nadstropja, v celoti so obnovili in spremenili tudi drugo nadstropje ter tehnične prostore. Te je bilo treba dograditi zaradi povečanja kapacitet objekta. Zdaj poteka druga faza gradnje.

Občutljiva medicinska tehnologija, ki se uporablja v tem okolju, zahteva najvišjo stopnjo tehnične natančnosti, varnosti in prilagoditev. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ko bo projekt končan, se bodo zmogljivosti onkološkega oddelka v Mariboru povečale s 5200 na 12.100 kvadratnih metrov, bolniških postelj pa bo petkrat več, je pojasnil Sebastijan Rošer, vodja projekta pri GH Holdingu.

»Nadgradnja mariborske onkologije je eden ključnih zdravstvenih investicijskih projektov v regiji. Oddelek se bo, gledano prostorsko, povečal za več kot dvakrat. Novi prostori so velik korak naprej v ustvarjanju sodobnega, prijaznega in podpornega okolja za onkološke bolnike, zaposlenim pa omogočajo izvajanje vrhunske zdravstvene oskrbe ter učinkovitejše in varnejše delo,« je naštel.

Gradnja po posebnih standardih

Gradnja objektov, namenjenih zdravljenju onkoloških bolnikov, zahteva najvišjo stopnjo tehnične natančnosti, varnosti in prilagoditev. Razlog je občutljiva medicinska tehnologija, ki se uporablja v tem okolju. V prostorih, kjer se uporablja oprema z ionizirajočim sevanjem, je denimo potrebna posebna radiološka zaščita – armirane konstrukcije in masivni materiali, ki zagotavljajo popolno varnost pacienta in osebja. Sodobni linearni pospeševalniki, naprave za računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MR) ter drugi aparati so zelo težki, zato je potrebna ojačana konstrukcija, temelji objekta pa morajo biti narejeni zelo natančno.

Gradbena dela potekajo tako, da čim manj motijo delo v zdravstveni oskrbi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Stroge so tudi zahteve glede vibracij. Zaradi občutljivosti aparatov mora biti tovrstnih motenj čim manj in temu primerne morajo biti konstrukcijske rešitve. Prav tako oprema zahteva vzdrževanje določene mikroklime, ki zajema temperaturo, zračni tlak in vlažnost ter čistočo, zato »instalacije načrtujejo v več nivojih redundance«, je pojasnil Rošer. Dobavitelji opreme imajo še dodatne zahteve, predpisujejo specifične tolerance pri električni napeljavi, medicinskih plinih, hladilnih sistemih, prezračevanju in servisnih prostorih.

»Pri takšnih projektih se skoraj vsak tehnični detajl usklajuje v sodelovanju s proizvajalci medicinske opreme, saj mora biti prostor popolnoma prilagojen napravi – ne obratno,« je poudaril. Zato je velika prednost, da so v GH Holdingu izvedli tudi celotno projektiranje bolnišnice. »Na ta način prevzemamo odgovornost za gradnjo v pravem in polnem pomenu besede, tako z vidika izvedbe, časovnice kot z vidika cene,« je dejal Rošer.

Energetsko učinkovita stavba

Eden ključnih elementov zasnove objekta je njegova energetska učinkovitost. »Stavba je projektirana in izvedena v skladu z najnovejšimi standardi trajnostne in nizkoenergijske gradnje. Upoštevani so bili tako regulativni kazalniki kot praktične potrebe bolnišničnega okolja, kjer je zanesljivost sistemov ključnega pomena. Uporabljeni so materiali z nadstandardno toplotno izolativnostjo, skupaj z napredno fasadno sestavo, ki zmanjšuje toplotne izgube in izboljšuje stabilnost notranje klime,« je pojasnil Rošer.

Objekt upravlja centralni nadzorni sistem, ki v realnem času optimizira porabo energije, nadzira temperaturo, ventilacijo, vlago, razsvetljavo in druge ključne parametre. FOTO: Leon Vidic/Delo

Objekt upravlja centralni nadzorni sistem, ki v realnem času optimizira porabo energije, nadzira temperaturo, ventilacijo, vlago, razsvetljavo in druge ključne parametre. Kot je še povedal, so bili uporabljeni energetsko učinkoviti svetlobni sistemi s senzoriko prisotnosti in naravne svetlobe, kar zmanjšuje nepotrebno porabo električne energije. Hladilni in ogrevalni sistemi so zasnovani na tehnologiji z visokim izkoristkom ter omogočajo redundanco, ki je nujna za neprekinjeno delovanje medicinskih procesov.

Izvajalec z bogatimi izkušnjami

Podjetje ima sicer bogate domače in mednarodne izkušnje z gradnjo bolnišničnih in specializiranih zdravstvenih objektov. Med drugim so zgradili prvotni objekt mariborske onkologije, urgentni center v Mariboru, splošno bolnišnico v Slovenj Gradcu in tudi enega največjih zdravstvenih kompleksov v regiji – Univerzitetni klinični center v Beogradu. Trenutno pa poleg del na mariborski onkologiji izvajajo še drugo fazo beograjskega UKC, obnavljajo glavno stavbo (hospital) UKC Ljubljana ter izvajajo rekonstrukcijo in novogradnjo UKC v Novem Sadu.

Novi prostori so velik korak naprej v ustvarjanju sodobnega, prijaznega in podpornega okolja za onkološke bolnike.

»Zaradi zahtevnosti, tehnične občutljivosti ter strogih varnostnih standardov v takšne projekte vključimo naše najizkušenejše inženirje z dolgoletnimi izkušnjami pri gradnji bolnišnic in širokim poznavanjem posebnih tehničnih zahtev zdravstvene infrastrukture. Ekipa se stalno dodatno izobražuje in spremlja razvoj sodobnih trendov v bolnišnični gradnji, zato pri izvedbi uporabljamo najmodernejše, vendar preverjene in uveljavljene tehnologije ter pristope,« je pojasnil Sebastijan Rošer.

Oddelek se bo povečal s 5200 na 12.100 kvadratnih metrov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Dodal je še, da je gradnja v aktivnem bolnišničnem okolju ena najzahtevnejših oblik gradbene izvedbe, saj mora potekati tako, da kar najmanj moti delo zdravstvene oskrbe ter čim manj vpliva na varnost in dobro počutje bolnikov in zaposlenih. To pogosto pomeni med drugim prilagojene urnike dela, posebej pomembno je neprestano usklajevanje z vodstvom bolnišnice in medicinskim osebjem.