

Vse več je dejavnikov, ki preoblikujejo trgovinske tokove in vplivajo na strateške odločitve držav in podjetij glede izvoza. Po navedbah Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) skoraj dve tretjini svetovne trgovine poteka znotraj vrednostnih verig, ki jih preoblikujejo geopolitične napetosti, industrijske politike in nove tehnologije. Podjetja razpršujejo dobavitelje in proizvodnjo selijo bliže ključnim trgom, da bi zmanjšala tveganja.
Svetovno trgovino in dobavne verige preoblikujejo geopolitične spremembe, zaostrovanje odnosov med ZDA in Kitajsko, višje carine in protekcionizem, krepitev sankcij, večja vloga globalnega juga, zelena industrijska politika in ne nazadnje podjetja – kupci se pri izbiri dobaviteljev vse manj odločajo na podlagi nižje cene, pomembnejši postajata med drugim varnost dobave in bližina končnega trga.
Kriza na Bližnjem vzhodu je povzročila dodaten šok v dobavnih verigah, cene tovornega prevoza so se v nekaj mesecih lahko tudi potrojile, odvisno od destinacije. Od začetka krize na Bližnjem vzhodu konec februarja so se cene ladijskega kontejnerskega prevoza med Daljnim vzhodom in Sredozemljem zvišale za dve tretjini, v zadnjem tedenskem poročilu o tem trgu ugotavlja Xeneta, vodilna ponudnica podatkov in analiz o cenah pomorskega in ladijskega prometa.
To je daleč najmanj med vsemi destinacijami z izhodiščem na Daljnem vzhodu, ki jih družba analizira. Prevoz do severne Evrope je dražji za 116 odstotkov, do obal ZDA pa za skoraj 300 odstotkov. Xeneta še ugotavlja, da se cene na evropskih relacijah znižujejo že več kot mesec dni, medtem ko na ameriških še rastejo.
Šok v dobavnih verigah, ki ga je povzročilo stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, je konec februarja čez noč iz prometa izločil 12 odstotkov svetovnih zmogljivosti za letalski tovorni promet, rast kapacitet na drugih trgih zato pod črto ni prinesla povečanja zmogljivosti, medtem ko povpraševanje raste, navaja Xeneta. Neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem je zvišalo cene v vseh segmentih.

Globalne cene letalskega tovornega prometa, ki vključujejo promptne in dolgoročne pogodbe, so bile v prvi polovici leta 2026 medletno višje za 17 odstotkov. Rast povpraševanja močno poganjajo pošiljke, povezane z umetno inteligenco – gre tako za polprevodnike, katerih svetovna prodaja se je aprila medletno več kot podvojila, kot strojno opremo. Blago, povezano z umetno inteligenco, sicer še vedno predstavlja manj kot desetino celotnega letalskega tovora, vendar je močno skoncentrirano na čezoceanskih relacijah, ki so letos najmočnejši koridor.
Eden največjih izzivov, ki jih prinaša geopolitika, je nepredvidljivost stroškov, predvsem cen surovin, energije in transporta, finančni vidik izpostavljajo v podjetju Riko. »Pri dolgoročnih projektih zato v pogodbe vključujemo mehanizme indeksacije cen, s katerimi lahko del tveganja sprememb cen surovin in drugih vhodnih stroškov ustrezno obvladujemo. Pomembno je tudi, da posle sklepamo z naročniki, ki imajo za konkreten projekt sredstva že zagotovljena. Praviloma zahtevamo tudi avans, ki nam omogoča, da že v začetni fazi pokrijemo del stroškov nabave oziroma dobave opreme in tako zmanjšamo lastno izpostavljenost,« naštevajo.
Pri poslu ne gre več samo za to, ali ga podjetje lahko dobi, ampak ali je tveganje posla še sprejemljivo glede na pričakovano donosnost. Če naročnik nima zagotovljene finančne konstrukcije, če so politična oziroma plačilna tveganja prevelika, če pogodbeni pogoji ne omogočajo ustreznega obvladovanja stroškovnih tveganj ali če razmere na terenu ne zagotavljajo ustrezne varnosti za naše zaposlene in sodelavce, se za posel tudi ne odločijo.
V okviru celovite podpore za naročnike organizirajo tudi financiranje, kjer jih predvsem v državah, ki niso klasične izvozne partnerice Slovenije, podpira SID banka, ki deluje v okviru pravil OECD. »Srečujemo pa se s situacijo, da naši evropski (tudi člani OECD) in azijski konkurenti lahko ponudijo ugodnejši finančni aranžma, in prav na tem področju bi si od institucij želeli rešitev, ki bi slovenskim podjetjem pomagale pri preboju na zahtevnejše in bolj tvegane trge.«


Geopolitične spremembe pomembno vplivajo na poslovno okolje in na izvozno strategijo podjetja. Poleg utrjevanja tradicionalnih trgov razvijamo tudi nove priložnosti in nastope na novih trgih. »Eden pomembnejših strateških premikov je usmerjanje v srednjo Azijo, kjer vidimo velik razvojni potencial, predvsem na področjih energetike, infrastrukture, digitalizacije in okoljskih rešitev,« pojasnjujejo.
Želijo diverzificirati trge in zmanjševati odvisnost od posameznih trgov, hkrati pa prilagajati ponudbo potrebam posameznih okolij. Geografska razpršenost omogoča večjo odpornost in fleksibilnost v času, ko se razmere na posameznih trgih lahko zelo hitro spreminjajo.
Od začetka bližnjevzhodne krize konec februarja se je dolar proti evru okrepil za približno dva odstotka in proti jenu za nekaj več kot dva odstotka, medtem ko je proti kitajskemu juanu izgubil približno dva odstotka, evro je proti juanu oslabel za slabe štiri odstotke.

Glavnina kupcev slovenskih izvoznih podjetij prihaja iz evrskega območja, zato je poravnava v evrih najpogostejša praksa pri nas, navaja Ivanc, v splošnem pa podjetjem svetuje, da pozorno spremljajo sankcijske liste, saj v primeru kršenja lahko izgubijo določene druge trge ali imajo težave pri opravljanju tekočih transakcij. »Kjer je mogoče, posle sklepamo v evrih, s čimer pomembno zmanjšujemo valutno tveganje.
Pri drugih valutnih tveganjih pa nam pomembno podporo zagotavljajo banke z različnimi instrumenti za njihovo obvladovanje. Poleg tega ponujajo tudi instrumente dokumentarnega poslovanja kot zavarovanje plačila in kot instrument uravnavanja plačilnih pogojev. Eden večjih izzivov pa je zagotovo konkurenčnost evropskega gospodarstva,« pravijo v Riku.
Komentarji