

Inovacije so ključne za razvoj in konkurenčnost podjetij – ta je pomemben dejavnik družbene blaginje –, še posebno za tista, ki izvažajo na tuje trge. Mednarodne raziskave jasno kažejo povezavo med inovacijsko dejavnostjo in uspešnostjo podjetja – izraža se predvsem v finančnem smislu in strateškem položaju, ki si ga lahko zagotovi. Novi predlog akta o inovacijah išče odgovore na izzive, ki jih ima Evropa na tem področju.
Inovacije pomagajo pri internacionalizaciji in obratno, prisotnost podjetja na tujem trgu sama po sebi ustvarja pritisk in nova znanja za inoviranje. Podatki raziskav kažejo, da so izvozna podjetja bolj inovativna od tistih, ki ostajajo zgolj na domačih trgih.
Analiza Evropske investicijske banke, objavljena pred nekaj leti navaja, da je med izvozniki 39 odstotkov inovatorjev, med neizvozniki pa 23 odstotkov, še bolj poveden podatek pa je, da četrtina izvoznikov razvije inovacijo, ki je nova za svet, medtem ko je ta delež med drugimi podjetij približno devetodstoten.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih statističnega urada (obdobje 2022–2024) inovacijsko aktivnih slaba polovica podjetij, pri čemer so velike razlike glede na velikost podjetja. Med velikimi jih inovira 84 odstotkov, med malimi srednjimi 64 odstotkov in med malimi 41 odstotkov.
Inovacijska uspešnost evropskih podjetij se sicer iz leta v leto izboljšuje. Med letoma 2025 in 2026 je bilo to za 1,7 odstotne točke, v primerjavi z letom 2019 pa za skoraj 12 odstotnih točk. Vendar so razlike med posameznimi članicami velike in na drugi strani, kot navaja evropska komisija, »zunaj EU je Južna Koreja še vedno najbolj inovativna svetovna konkurentka, sledi ji Kitajska, ki je v zadnjih letih zaznala največje izboljšanje«.
Jekaterina Zaharieva, komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije, je poudarila, da je svetovna tekma vse težja in Evropa si ne more privoščiti upočasnitve. Eden od odgovorov je novi evropski akt o inovacijah, ki po njenih besedah soustvarja pogoje, v katerih bo Evropa v prihodnjih desetletjih prevzela vodilno vlogo na področju inovacij.
Akt o inovacijah zasleduje cilj, da bi najbolj inovativne ideje, ki nastanejo v Evropi, tu tudi razvili, jih financirali ter širili. To bo dolgoročno okrepilo konkurenčnost, blaginjo in tehnološko suverenost EU, pričakuje komisija.
V Evropi imamo bogastvo vrhunskih raziskav, talentov in ustvarjalnosti. Vendar se inovatorji spopadajo z različnimi pravili v državah EU in imajo pogosto težave pri pridobivanju financiranja. Rezultat tega je, da se ideje, razvite v Evropi, prepogosto spremenijo v gospodarski uspeh nekoga drugega in drugje.
»Evropski akt o inovacijah želi to spremeniti tako, da inovativnim evropskim podjetjem olajša čezmejno rast in konkuriranje na globalni ravni,« ozadje predloga akta pojasnjujejo v evropski komisiji in dodajajo, da bo to tudi ključna pobuda v strategiji EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi ter Kompasa za konkurenčnost EU.
Akt se osredotoča na dostop inovativnih podjetij do financiranja. Številna podjetja imajo inovativne ideje, patente in drugo intelektualno lastnino, vendar je ta sredstva pogosto težko ovrednotiti, zato težje pritegnejo investitorje.
Ukrepi akta o inovacijah bodo po pričakovanjih evropske komisije povečali rast BDP za dodatnih 0,2 do 0,4 odstotka BDP v desetih letih ter omogočili do 507.000 novih delovnih mest.
»Evropski akt o inovacijah bo spodbujal skupni okvir EU za vrednotenje intelektualne lastnine. Vzpostavil bo tudi digitalno tržnico, ki bo povezovala kupce in prodajalce intelektualne lastnine, ter ponudil strokovno podporo podjetjem pri uvajanju njihovih idej na trg,« napoveduje komisija.
Ti ukrepi bodo po pričakovanjih vsako leto omogočili približno 35 milijonov evrov prihrankov pri upravnih stroških ter sprostili 10,2 milijarde evrov dodatnega financiranja prek tveganega kapitala in dolžniških instrumentov, zavarovanih z intelektualno lastnino.
Poleg financiranja akt vzpostavlja skupni postopek za javno naročanje na področju raziskav in razvoja. Zagotovil naj bi večjo pravno varnost ter omogočil lažje uvajanje novih tehnologij na trgu, »vključno s tistimi, ki so pomembne za reševanje družbenih izzivov na področju zdravja, izobraževanja in zelene mobilnosti«.
Ta sklop ukrepov bo po oceni evropske komisije javnim kupcem omogočil milijardo evrov prihrankov na leto, podjetjem pa skoraj 26 milijard evrov dodatnih dobičkov.
Ločeno od tega je komisija napovedala pomoč za hitrejše preoblikovanje inovativnih idej v tržne rešitve. Vzpostavlja tako imenovane regulatorne peskovnike, ki podjetjem, raziskovalcem in javnim organom omogočajo, da za določen čas v testnem okolju in pod nadzorom regulatorjev preizkušajo nove izdelke, storitve ali tehnologije.
»To inovatorjem pomaga razumeti, kako se zakonska določila uporabljajo v praksi, zakonodajalcem pa daje vpogled v to, kako bi bilo treba pravila morda prenoviti.«
Koncept regulatornih peskovnikov je na nekaterih področjih evropske zakonodaje že znan, vendar imajo v državah članicah različne pristope. Namen je vzpostaviti skupni referenčni okvir EU za regulativne peskovnike na področjih, ki jih evropska zakonodaja EU še ne pokriva.
Komentarji