Kako je Slovenija pristala med največjimi izvozniki zdravil na svetu

Za pravilne gospodarske in tudi druge odločitve je zelo pomembna tudi pravilna interpretacija podatkov. Gospodarski minister Anže Logar je na zaslišanju v parlamentu med drugim poudaril, da je Slovenija v svetovnem vrhu izvoznikov zdravil. To je statistično res in Slovenija tudi ima s Krko, Lekom in Novartisom zelo močno farmacevtsko industrijo. Vseeno pa podatki o slovenskem izvozu zdravil ne kažejo toliko moči farmacevtov v Sloveniji kot potencial na področju logistike, ki bi ga Slovenija lahko bolje izkoristila.

Karel Lipnik

Slovenija je lani izvozila za 32 milijard dolarjev (približno 28,4 milijarde evrov) zdravil. To jo uvršča na izjemno osmo mesto na svetu, le malo za Francijo in ZDA. Po izvozu zdravil na prebivalca pa je z naskokom največja izvoznica z okoli dvakrat večjim izvozom na prebivalca kot drugouvrščena Irska. Lani je izvoz zdravil znašal 13.290 evrov na prebivalca, izvoz Irske pa »le« 6645 evrov. Tudi če pogledamo nekoliko širše in v podatke vključimo še izvoz cepiv in imunoloških ter bioloških pripravkov, je Slovenija še vedno druga za Irsko in pred Švico.

Vsebinsko pomembna razlika

A vsebinsko obstaja pomembna razlika, ki velja tako za Slovenijo kot za Irsko, pa tudi Švico, Belgijo in Nizozemsko, ki sestavljajo peterico največjih izvoznikov zdravil na prebivalca. Izvoz v Sloveniji izdelanih zdravil je lani znašal zgolj okoli 4,5 milijarde evrov, kar pa je še vedno zelo dober podatek.

Največja slovenska izvoznica zdravil in farmacevtskih izdelkov je Krka, katere izvoz je lani znašal okoli 1,6 milijarde evrov. Okoli 200 milijonov evrov manjši je bil izvoz Leka. Tretji farmacevt je Novartis, katerega izvoz je dosegel 704 milijone evrov. Velika trojica predstavlja okoli 80 odstotkov farmacevtske panoge Slovenije.

Aktivnost in izvoz velike trojice farmacevtov v Sloveniji se povečujeta, vseeno pa ne dosegata rasti celotnega zaznanega izvoza zdravil Slovenije. Zgolj opozorimo, da trojica proizvaja in izvaža tudi izdelke, ki niso zdravila, med drugim cepiva, prehranska dopolnila in veterinarske izdelke. Dodajmo še, da je Krka na tujih trgih lani prodala za 1,9 milijarde evrov izdelkov. Vendar ima dolenjski farmacevt več proizvodnih lokacij tudi v tujini, ki se še povečujejo.

In kje nastane razlika

In kje je razlika med v Sloveniji izdelanimi in izvoženimi zdravili ter skupno vrednostjo izvoza zdravil? Glavnina zaznanega izvoza izvira iz tako imenovanih poslov dodelave, ki se zgodijo v logističnih centrih. Ta izvoz je lani znašal kar okoli 24 milijard evrov. To je več kot tretjina slovenskega BDP, vendar je vpliv na BDP bistveno skromnejši, kot znaša vpliv treh velikih farmacevtov. Ti so lani skupaj ustvarili okoli 2,5 odstotka BDP.

Ob tem, ko je Slovenija med največjimi izvozniki zdravil, je hkrati tudi med največjimi uvozniki farmacevtskih surovin. Poenostavljeno povedano, posel dodelave poteka tako, da uvožene surovine v Slovenijo večinoma že prispejo v obliki in pakiranju končnega izdelka. V logističnem centru nato izdelke oplemenitijo še z vsemi pravicami, ki izvirajo iz blagovne znamke, razvoja, in z drugimi večinoma nematerialnimi elementi. Skratka, izdelki v skladišču dobijo polno ime in kot taki se nato izvozijo.

Dodano vrednost v teh poslih dodelave ustvarjajo predvsem logistične storitve, ki so opravljene v Sloveniji. Čeprav ti posli predstavljajo le kanček vrednosti statistično zabeleženega izvoza, so visoko donosni in logistične storitve višje kakovosti ustvarjajo tudi visoko dodano vrednost na zaposlenega.

Slovenija ima s svojim geografskim položajem na področju logistike veliko možnosti. Luka Koper in Letališče Brnik to vse bolje izkoriščata. A opazen del prometne infrastrukture je tudi slabo izkoriščen. Vzroke je mogoče iskati v dolgih birokratskih postopkih in skromnih investicijah v ustrezno prometno infrastrukturo.