Kako SIQ slovenskim podjetjem odpira vrata na svetovne trge

Slovenska podjetja se na poti do tujih trgov pogosto znajdejo pred številnimi tehničnimi, zakonodajnimi in administrativnimi ovirami, ki lahko bistveno upočasnijo ali celo onemogočijo vstop na konkurenčne trge. V dobi globalnih pretresov, zaostrenih pravil in nenehnih tehnoloških sprememb tako postaja certificiranje proizvodov vse bolj zahtevno in kompleksno. V tem kontekstu ima Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) izredno pomembno vlogo pri podpori slovenskega gospodarstva. S širokim naborom preskušanj in certifikacij, dostopno ceno in izjemno strokovno ekipo, ki jo sestavlja več kot 200 strokovnjakov, na enem mestu podjetjem omogoča, da svoje izdelke uspešno plasirajo po vsem svetu.

O vse hitrejših spremembah na globalnem trgu, ovirah, s katerimi se spoprijemajo slovenski izvozniki, in tem, kakšne prednosti prinaša certifikacija v Sloveniji, sta spregovorila direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje Gregor Schoss ter direktor področja Varnosti in elektromagnetike Andrej Škof.

Direktor področja Varnosti in elektromagnetike Andrej Škof in direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Gregor Schoss. FOTO: Jože Suhadolnik

Razmere na globalnem trgu so se spremenile oziroma se spreminjajo tudi na področju certificiranja proizvodov. Kako bi ocenili trenutno stanje na globalnem trgu, katere ključne spremembe opažate predvsem v zadnjih letih?

GREGOR SCHOSS: Če so bile včasih ovire predvsem politične ali carinske (kar nekoliko še velja), se danes pojavljajo še dodatne, tehnične ovire, zaradi globalizacije. Države in kontinenti se tako zapirajo tudi na tehničnem področju, uvajajo se drugačni standardi in različne regulatorne zahteve, s čimer se skušajo zadržati določeni vzorci in proizvodi ter preprečiti njihova globalna prodaja.

Kakšna pa je pravzaprav vloga in poslanstvo SIQ v slovenskem prostoru in širše?

GREGOR SCHOSS: Poslanstvo SIQ je nudenje podpore slovenskemu gospodarstvu pri plasiranju izdelkov in storitev po vsem svetu; če je bilo proizvode nekoč zelo enostavno prodajati po vsem svetu, je to danes bistveno težje. Ravno tukaj nastopi SIQ, ki pomaga proizvajalcem, da proizvode in storitve verificirajo, certificirajo v Sloveniji in jih potem lahko brez ovir prodajajo po vsem svetu, ne da bi jih morali še kje znova preizkušati, ali certificirati.

Kje vidite ključne prednosti SIQ v primerjavi z drugimi certifikacijskimi institucijami, zlasti za slovenske proizvajalce?

GREGOR SCHOSS: Bistvena prednost SIQ pred drugimi, nam podobnimi institucijami, je seveda bližina, slovenski jezik, dostopnost in hitrost. Poleg tega naše storitve v primerjavi s tujino podjetja prejmejo po bolj dostopni ceni.

Slovenskim proizvajalcem pomagamo že v začetni, razvojni fazi, v kateri izdelke pregledamo. To pomeni, da preskušanje in certificiranje pozneje lahko potekata veliko bolj nemoteno. Poleg zagotavljanja skladnosti z regulativo skupaj s proizvajalcem iščemo tudi rešitve, kako najbolj učinkovito zadovoljiti zahteve standarda.

FOTO: Tija Ažman 

Katere so po vašem mnenju največje ovire oziroma izzivi, s katerimi se trenutno srečujejo slovenska izvozna podjetja, ko gre za certificiranje njihovih izdelkov, morda tudi z vidika novih regulacij in pogojev na tujih trgih, ter kako ti izzivi vplivajo na podjetja in njihove izvozne postopke?

GREGOR SCHOSS: Tehničnih ovir je danes vse več. Prva težava slovenskih podjetij je ta, da so večinoma vezana na druga podjetja znotraj Evropske unije. Vemo pa, da EU razvojno zaostaja tako za ZDA kot za Azijo, kar posledično pomeni, da tudi Slovenija vse težje prispeva k razvoju lastnih izdelkov. Drugi izziv je, da nimamo dovolj velikega domačega trga, da bi lahko razvili obsežno serijsko proizvodnjo, zato smo pogosto omejeni na manjšo, manufakturno proizvodnjo ali pa moramo proizvodnjo preseliti v tujino. A tudi to prinaša svoje izzive; na primer če imaš danes proizvodnjo na Kitajskem, izdelkov praviloma ni mogoče prodajati v Indiji. Globalnih ovir je vedno več. Sami veste, da danes pri poskusu vstopa na ameriški trg skoraj vedno naletiš na neko oviro, ki ni nujno tehnološka, temveč predvsem administrativna ali politična.

Ugotovili smo že, da se pravila igre na področju izvoza in certificiranja pogosto spreminjajo. Katere nove direktive oziroma zakoni so po vašem mnenju trenutno najbolj relevantni za izvoznike?

GREGOR SCHOSS: Najbolj aktualna in relevantna sta trenutno akt o umetni inteligenci in področje kibernetske varnosti. Gre za dodatne zahteve, ki jih morajo proizvajalci izpolnjevati, kar v praksi pomeni, da postane izdelek bolj zapleten in dražji. Ob tem pa se ti isti izdelki, čeprav ne izpolnjujejo vseh zahtev, na določenih mednarodnih trgih še vedno lahko nemoteno prodajajo.

Direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Gregor Schoss. FOTO: Jože Suhadolnik

Lahko razložite na konkretnem primeru?

GREGOR SCHOSS: Če so včasih proizvajalci morali poskrbeti za električno varnost, torej da se uporabniku ni kaj zgodilo, če so morali poskrbeti za to, da elektromagnetne motnje ne bodo vplivale na drugo napravo in s tem motile delovanje te naprave, morajo danes poskrbeti tudi za to, da nekdo ne vlomi v napravo, se pravi poskrbeti za kibernetsko varnost. Na primer: hladilnik ima dve coni hlajenja in segrevanja, nekdo vdre v Wi-Fi dostop do tega hladilnika. Eno cono sprogramira na toplo, drugo na hladno in to menjuje desetkrat na uro. Hladilnik zagori, hiša zgori, se pravi gre za škodljivi vpliv in zato morajo biti naprave primerno zaščitene. S tem se včasih nismo spopadali.

Katere mednarodne certifikacijske sheme pokrivate in kako pomembne so za slovenska podjetja, ki ciljajo na globalne trge, kot so ZDA, Kitajska, Savdska Arabija ipd.?

GREGOR SCHOSS: SIQ je včlanjen v kar precej mednarodnih shem in ima sklenjenih tudi kar nekaj bilateralnih sporazumov. Najpomembnejša je shema CB; na podlagi izdanih certifikatov znotraj te sheme lahko proizvajalec prodaja v več kot 132 državah po svetu, ne da bi bilo treba proizvod še enkrat preizkušati. Včlanjeni smo tudi v združenje IQNET, ki je pomembna za sisteme kakovosti, da so preverjeni na mednarodni ravni. Smo pa tudi člani sheme IECEx, ki je za protieksplozijsko zaščito.

FOTO: Tija Ažman 

Kaj je ključna dodana vrednost SIQ za slovenske izdelke?

GREGOR SCHOSS: Poleg bližine, dostopnosti, hitrosti in ugodnih cen je treba poudariti, da smo največji inštitut daleč naokoli, vse do Milana in Münchna, in tudi na območju celotnega nekdanjega Balkana ter sosednjih držav. Avstrija, denimo, nima primerljivega inštituta, v Italiji pa obstaja le eden, ki je na marsikaterem področju celo manjši. Globalno smo uvrščeni med 20 najboljših, v Evropi pa smo med prvimi desetimi. Dodal bi še, da je naša specifika dvesto strokovnjakov, ki na enem mestu lahko preskušajo po več kot 500 različnih standardih, in imamo zato res širok spekter storitev za slovensko gospodarstvo.

Kako pa konkretno poteka vaše delo?

ANDREJ ŠKOF: Z dejanskim preizkušanjem (elektronskih in električnih) proizvodov potrdimo, da so varni za uporabo. S širokim naborom različnih testnih metod preverimo, da bo produkt v okolju, kjer se bo uporabljal, ali pa za namen, za katerega je bil izdelan, varen za uporabo, za potrošnike, okolje in druge deležnike. To v praksi pomeni, da preverjamo predvsem električno varnost, elektromagnetno skladnost, učinkovito rabo radijskega spektra, preverjamo vplive različnih klimatskih in mehanskih pojavov, pa tudi na primer protieksplozijsko zaščito.

Direktor področja Varnosti in elektromagnetike pri SIQ Andrej Škof. FOTO: Jože Suhadolnik

Katera področja vse pokrivate?

ANDREJ ŠKOF: Na SIQ pokrivamo res izredno širok spekter proizvodov, od potrošniških proizvodov za industrijo, avtomobilske komponente, obrambno industrijo, medicinske pripomočke. V našem akreditacijskem obsegu imamo več kot 500 standardov in s tem res zajamemo zelo različne produkte in proizvode.

Kako pa poteka preizkušanje izdelkov in kdaj je proizvod dovolj ustrezen, da ga podjetje lahko ponudi na trgu?

ANDREJ ŠKOF: Preizkušanje poteka več mesecev in v tem času gre proizvod čez različne postopke, v katerih ga preverjamo po standardiziranih metodah. To pomeni, da izvedemo simulacije dejanskih pojavov, ki se lahko zgodijo. S tem zagotovimo ustrezno ponovljivost in primerljivost rezultatov. Na koncu, ko je proizvod prestal vse teste, ki so zahtevani, lahko potrdimo njegovo skladnost.

Testiramo večinoma po harmoniziranih standardih. Na primer, za neki gospodinjski aparat obstaja specifičen standard, skupen tovrstnim produktom, in ko izvedemo vsa potrebna preverjanja, od električnih testov, mehanskih preverjanj, elektromagnetne skladnosti do pregleda dokumentacije, lahko potem potrdimo, da je varen in pripravljen za plasiranje na trg.

Katera področja certificiranja in preizkušanja bodo po vašem mnenju v prihodnosti še posebej pomembna, predvsem za podjetja, ki razvijajo inovativne rešitve in nove tehnologije?

ANDREJ ŠKOF: V zadnjem obdobju je zelo aktualno področje preverjanja informacijskih tehnologij. To se tiče vseh naprav, ki so nekako povezane. Tukaj preverjamo, da ne pride do nenamernih vdorov. V zadnjem obdobju je bilo namreč na tem področju res veliko novih standardov in regulativnih zahtev, ki jih morajo proizvajalci upoštevati. To se ne dotika samo najnovejših naprav, ampak vseh naprav, ki se zdaj dajejo na trg. SIQ na tem področju deluje že vrsto let. Imamo vrsto strokovnjakov, ki izvajajo ta preverjanja in s tem pomagajo proizvajalcem preveriti, da je njihov produkt varen in da ne bo nenamernih vdorov v njihov sistem ali napravo.

FOTO: Tija Ažman 

Kako lahko slovenska podjetja ostanejo konkurenčna, torej kljub vse bolj kompleksnim tehničnim in zakonodajnim zahtevam?

ANDREJ ŠKOF: Žal se vse prevečkrat dogaja, da proizvajalci vidijo številne zahteve kot neko oviro, ampak prav izpolnjevanje zahtev zagotavlja varne produkte v našem okolju. S tem pa podjetja dosežejo tudi neko konkurenčno prednost in višje zaupanje v njihove proizvode pri kupcih.

Kaj bi svetovali slovenskim izvoznikom, ki se prvič srečujejo z zahtevnejšimi trgi in kompleksnimi regulativami?

ANDREJ ŠKOF: Tistim, ki se prvič srečujejo s tovrstnimi zahtevami, priporočamo, da se pravočasno informirajo o vseh zahtevah in jih v času razvoja tudi že upoštevajo. Pri nas jim lahko s preliminarnimi preverjanji in preizkušnjami pomagamo, da pravočasno implementirajo vse zahteve, kajti ko je treba določene spremembe vpeljati, ko je razvoj produkta zaključen, je to lahko cenovno zelo drago. V času razvoja pa imajo več manevrskega prostora za tovrstne spremembe.

Žal smo že imeli več primerov, ko so se nas obrnili izvozniki, ker je bila njihova pošiljka ustavljena pri carinskem postopku, ali nekaj dni pred oddajo potrebne dokumentacije in dokazil o skladnosti njihovih produktov. Treba je vedeti, da v takšnih primerih lahko pomagamo podjetju, a se takšnih izzivov ne da rešiti v nekaj dneh.

Na SIQ imamo poseben oddelek za mednarodne odobritve, kjer podjetjem pomagamo pridobiti ustrezne certifikate za vstop na določene tuje trge. Pri tem imamo sklenjene številne mednarodne sporazume in smo tudi člani večjih mednarodnih shem, kar na koncu pomeni, da je proizvod v celoti preverjen in preizkušen na SIQ, potem pa s pomočjo naše ekipe lahko pridobijo tudi številne mednarodne certifikate, da lahko nemoteno izvažajo v številne države sveta.

Naročnik oglasne vsebine je SIQ