Kaj se lahko naučimo od teh, ki so prišli do globalnega uspeha? Denar ni vse

Prebojne inovacije podjetja spravijo na mednarodne trge. Za rast inovacij je pomembno tudi pravo podporno okolje. Kaj se lahko naučimo iz zgodb podjetij, ki so z inovativnimi idejami prišli do poslovnega uspeha tudi v tujini?

Slovensko okolje je pogosto konservativno in manj tolerantno do neuspehov, a podjetniki uspevajo z vztrajnostjo, trmo in partnerskim pristopom. Naša država je močna v tehnološkem znanju, a šibka pri trženju in plasiranju izdelkov. Kadrovski izzivi so pomanjkanje kompetentnih ljudi, zato je nujno vključevanje lokalnih kadrov na tujih trgih, je bilo med drugim izpostavljeno v podkastu o slovenski inovativnosti, ki ga je vodil prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

S preveliko investicijo lahko zletiš s ceste

»Če bi dobili neko strašno investicijo na začetku, bi tako, kot se prvič usedeš v športni avto, verjetno zleteli s ceste ali se zaleteli v steno. Mislim pa, da bi vseeno lahko precej stvari delali malo bolj sproščeno, ne pa preveč,« je povedal Peter Ličen, direktor podjetja Lushna, ponudnika inovativnih, okolju prijaznih glamping rešitev. Ponazoril je, da je po njegovem kapital, ki ga prineseš v podjetje, lahko kot gnojilo na vrtu: če ga daš preveč, zamoriš vse skupaj, če ga daš pa ravno prav, lahko precej bolje razvijaš potencial, ki ga imaš.

»Najboljši kapital je tisti, ki ga dobiš na trgu od kupcev oziroma partnerjev. To je najslajši del, ker potrjuje, da gre investicija v pravo smer,« je poudaril Ličen. Dodal je, da če dobiš kompetenco v podjetje, to pomeni veliko več kot denar, saj denarja hitro zmanjka, kompetenca pa ostane. Najbolj varna investicija ostaja investicija v ljudi in odnose – to je temelj vsake tehnologije in kapitala.

Podjetje Lushna deluje z majhno ekipo, gradi pa na fleksibilnosti in partnerskih odnosih. Nedavno so v ZDA postavili hotel z 20 sobami. Zakaj jih ne skrbijo carine in nihanja dolarja? »Ker verjamem, da dodajamo dovolj dodane vrednosti, da ostajamo zanimivi za stranke.«

Nišni izdelki in izobraževanje uporabnikov

Poslovni model podjetja Unichem temelji na nišnih izdelkih, zahtevnih registracijah in izobraževanju uporabnikov. Podjetje je bilo, kot je poudaril direktor Aleš Mesec, ustanovljeno leta 1989 kot prvo zasebno za proizvodnjo izdelkov za vrt in dom, ki temelji na lastnem razvoju in proizvodnji. Bolj kot po imenu je prepoznaven po blagovnih znamkah Plantella, Bio Plantella, Effect in Ratimor, je dejal Mesec in dodal, da so zdaj prisotni v več kot 60 državah, proizvodnja pa ostaja v Sloveniji. Kot glavne izzive je izpostavil prodor na nove trge, pridobivanje partnerjev in kompetentnih kadrov.

»Eden od ključnih elementov podjetja je izobraževanje uporabnikov – tudi prek Gaja kluba z več kot 10.000 člani.« Na hitrost razvoja vpliva umetna inteligenca, ker ne porabiš pol leta, da preveriš tehnologijo na trgu, ampak to lahko narediš v enem tednu.

Kapital sam po sebi ni dovolj

Ključ do uspeha so kompetentni kadri, partnerski odnosi in pametno financiranje. Kakšno je pametno financiranje? Kot je dejal Jaklič, imamo subvencije, brezplačni denar, ki ga države v Evropi in tudi Slovenija velikokrat mogoče napačno deli. »Denar pride, ampak če daš milijon evrov otroku v vrtcu, ki ne ve, kaj bi z njim, si mu naredil več škode kot koristi.«

Kako Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, vidi vlogo banke, na kakšen način pristopiti in pomagati – ali imajo opravka 'z otrokom v vrtcu ali z nekom, ki je že končal fakulteto'? Kot pravi, je poslanstvo Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka) tudi obravnavanje tržnih vrzeli, ki nastajajo zaradi specifičnih stanj podjetij v razvojnem ciklu. Obstajajo zato, da oblikujejo razvojno okolje. Tako financirajo tudi podjetja, ki težje dostopajo do bančnih virov, podpirajo startupe in scaleupe prek sklada skladov.

Idej, s katerimi se srečujejo, je po njegovih besedah res veliko. Je pa samo okolje relativno konservativno v smislu, kako kot družba sprejemamo neuspeh. Slovenija ni okolje, ki bi dovoljevalo druge in tretje priložnosti; vsaj do zdaj je bilo tako, je izpostavil Jamnik. Opozoril je, da kapital sam po sebi ni dovolj – ključno je okolje, ki omogoča tveganje, sprejema napake in veča kompetence.