Na voljo imamo le še 25 let, vemo, kako je v Evropi

Če hočemo do leta 2050 ustvariti brezogljično družbo, nimamo veliko časa – le 25 let. In če vemo, da v Evropi potrebuješ od tri do sedem let, da dobiš neko dovoljenje, bomo s tem tempom zelo težko uresničili te cilje. Problem so administrativna bremena, zato se zdi, da smo prepočasni za ambicije, ki jih imamo v Evropi, je v podkastu izpostavil Tomaž Vuk, direktor Alpacem Cementa.

Družbe, ki se razvijajo v pozitivnem smislu, temeljijo na visoki stopnji zaupanja. Zato ni presenetljivo, da v Evropi, če bi primerjali z ZDA, z gospodarskega vidika konkurenčnosti prednjačijo skandinavske države, ker imajo visoko stopnjo zaupanja, je bilo še poudarjeno v podkastu na temo zelenega prehoda kot priložnosti ali grožnje, ki ga je vodil prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Preveč regulative

Pri zelenem prehodu in poročanju je veliko besed, vendar bo zeleni prehod fizični prehod in zaradi tega moramo delati skupaj. Kot pravi Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS, industrijska politika govori o industrijskem ekosistemu, kjer večje energetsko intenzivne industrije, ki imajo največjo možnost oziroma vpliv na širše razogljičenje z novimi tehnologijami, potegnejo s sabo tudi srednja in mala podjetja. »Tukaj je tudi infrastruktura, ki bo pomembna za širšo družbo. Mislim, da je to družbeni ekosistem, kjer imamo vsi lahko nekaj od tega napredka.«

Po njenih besedah je treba biti pozoren na razumljivost in enostavnost predpisov, ki niso vedno takšni. Obsežna so tudi poročanja. »Podjetja so povedala, da namesto ukvarjanja z razvojnimi izzivi gledajo, kako bodo dobila podatke, jih zbirajo in preverjajo, da so ti sledljivi – kar je velika naloga. Če so namreč ti podatki napačni, tudi sebe spravijo v slabo luč.«

Pri okolju 40 direktiv nalaga 110 vrst poročanja

Na ravni Evrope imamo tehnična merila, kaj so to najboljše tehnologije, in te stvari po vsej Evropi prihajajo po panogah v okoljevarstveno dovoljenje ter se morajo obnavljati. »Gotovo morajo zato podjetja ves čas spremljati, kaj se dogaja na področju tehnologij, in vlagati. Je pa problem pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, ker običajno traja več let, gre pa za zelo zahtevne dokumente. Podjetja včasih povedo, da je lažje razviti nove tehnologije kot pa dobiti dovoljenje.«

Kot še dodaja Antonija Božič Cerar, Evropa zdaj napoveduje več omnibusov, pri čemer želi poenostaviti zakonodajo, saj je ta izredno zahtevna: 40 direktiv nalaga samo na področju okolja podjetjem okoli 110 vrst poročanja. Za jesen je napovedan tudi akt o dekarbonizaciji, ki se usmerja v energetsko intenzivno industrijo, kjer naj bi pospešili izdajo okoljevarstvenih in drugih dovoljenj skupaj z infrastrukturo. »Ta infrastruktura naj bi bila širša tudi za lokalne skupnosti okoli teh industrijskih ekosistemov, za obnovljive vire energije in prehod na nove tehnologije. Očitno so tudi na evropski ravni že spoznali, da je treba tudi ta prehod podpreti.«

Zagotavljanje konkurenčnih virov energije

Strateško bo treba nameniti več poudarka učenju sodelovanja in razvijanju načina, kako doseči konsenz ali kompromis na različnih ravneh. Ne smemo pa pozabiti še na pomembnost energije, zlasti pri proizvodnji materialov, ki jih bomo potrebovali tudi v zeleni družbi. Kot pravi Vuk, je najbolj bistveno pri proizvodnji materialov, koliko energije za to porabimo in kakšno.

»Če hočemo, da bo zeleni prehod res izveden, si bomo morali v Evropi zagotoviti dovolj konkurenčne vire obnovljive energije. Že zdaj je energija pri nas dražja. Če na primer mi želimo dobiti brezogljični ali ogljično nevtralni cement, bomo potrebovali od dva- do trikrat več energije, kot je porabimo danes. In kljub mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), če bo naš konkurent v Afriki imel cenejšo energijo, bo zeleni cement pri njih cenejši. Morda ga bo tudi hitreje naredil, ker bo postopek do dovoljenja krajši.«

Na globalnem trgu moramo biti konkurenčni z našimi produkti. »V našem primeru je 80 odstotkov toplotne energije za pečenje klinkerja, 20 odstotkov za mletje itd. Naredili smo načrt za uporabo vseh že razvitih tehnologij za zmanjševanje porabe energije in emisij CO₂. V zadnjih 20 letih smo veliko naredili na tehnološkem razvoju, zato da smo danes med tistimi cementarnami v Evropi, ki imajo na enoto proizvoda cementa najmanjše porabe energije in emisij CO₂. To je ena naših najbolj ključnih konkurenčnih prednosti, ker zdaj za trgovanje s CO₂ to pomeni tudi ekonomsko prednost,« je še pojasnil Vuk.