Galerija
Svet se zapira. Kakšne priložnosti ima Slovenija?
Nova pravila svetovne trgovine od izvoznikov zahtevajo več kot iskanje novih kupcev. Zahtevajo nov razmislek o celotni izvozni strategiji.
FOTO: Depositphotos
Dolga desetletja je veljalo razmeroma preprosto pravilo: razviješ kakovosten izdelek, najdeš kupca in osvajaš nove trge. Danes je pot bistveno bolj zapletena. O uspehu na tujih trgih vse manj odločajo zgolj kakovost, cena in produktivnost, vse bolj pa tudi geopolitične napetosti, trgovinske ovire, umetna inteligenca, dostop do energije in sposobnost hitrega prilagajanja. Svetovni zemljevid trgovine se riše na novo.
Slovensko izvozno gospodarstvo je pri tem pred zahtevnim preizkusom. Evropski trg, ki je zanj ključen, se spopada z upočasnjeno gospodarsko rastjo, vse močnejšo azijsko konkurenco in novimi trgovinskimi ovirami. Podjetja se zato vse bolj sprašujejo, kje iskati nove priložnosti, kako povečati dodano vrednost in kako ohraniti konkurenčnost v svetu, kjer se pravila igre hitro spreminjajo.
Prav tem vprašanjem bo posvečena uredniška kampanja Delovega poslovnega centra Izvozniki 2026, ki bo potekala od 7. avgusta do 29. septembra 2026. Poglobljene analize, intervjuje in druge vsebine bomo objavljali v petkovih izdajah časopisa Delo ter na spletni in mobilni platformi delo.si.
Vrhunec kampanje bo v ponedeljek, 28. septembra, ko bo na delo.si objavljena serija do štirih programskih okroglih miz v obliki uredniških podkastov. Na okroglih mizah bodo predstavniki gospodarstva in strokovne javnosti iskali odgovore na vprašanja, kako se uspešno odzvati na fragmentacijo globalizacije, tehnološke spremembe in novo gospodarsko realnost.
O čem bomo razpravljali v kampanji Izvozniki 2026:
- kako se spreminja svetovna trgovina in kateri trgi ponujajo največ priložnosti
- kako povečati produktivnost z umetno inteligenco in digitalizacijo
- zakaj postajajo ljudje najdragocenejši vir konkurenčnosti
- kako energija in trajnost spreminjata industrijo
- kako vrhunski izdelek uspešno prodati na globalnem trgu
FOTO: Depositphotos
Stari zemljevid izvoza ne velja več
Pred nekaj leti je bilo razmeroma preprosto določiti ključne izvozne trge. Danes podjetja poslujejo v povsem drugačnem okolju. Trgovinske napetosti med največjimi svetovnimi gospodarstvi, vse več zaščitnih ukrepov, preoblikovanje dobavnih verig in vse močnejša konkurenca azijskih podjetij spreminjajo razmere na svetovnih trgih. Podjetja se zato ne sprašujejo več le, kaj prodati, ampak tudi, kam, komu in pod kakšnimi pogoji.
Za slovenske izvoznike je to še posebej pomembno, saj je evropski trg še vedno njihov najpomembnejši partner. Hkrati podatki kažejo, da je bila rast izvoza na tradicionalne trge, kot so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija, med letom 2021 in lani skromna, izvoz na trge srednje in jugovzhodne Evrope pa je rasel hitreje. Ključno vprašanje prihodnjih let je, kako pravočasno prepoznati nove priložnosti in se nanje učinkovito odzvati.
Barbara Sevčnikar, odgovorna oseba za okolje in trajnostno poročanje, Kolektor Etra, d. o. o.
»V energetiki zaupanje ni odvisno le od kakovosti izdelka, temveč tudi od odgovornosti podjetja in ljudi, ki ga ustvarjajo. Kot uspešen izvoznik in prepoznan partner na mednarodnih trgih se vsakodnevno srečujemo z visokimi pričakovanji kupcev, za katere pa so trajnost, etika poslovanja in odgovorno upravljanje dobaviteljske verige postali pomemben del odločanja. Zato trajnost v Kolektor Etri ni ločen projekt, temveč način razmišljanja in delovanja, ki se odraža v vsakodnevnih odločitvah, kakovosti opravljenega dela ter odgovornem odnosu zaposlenih do kupcev, družbe in okolja. Slednje potrjuje tudi zlata medalja EcoVadis, s katero se Kolektor Etra uvršča med 5 % najbolje ocenjenih podjetij na svetu na področju trajnostnega poslovanja.
Prepričani smo, da se trajnost začne pri ljudeh. Prav predanost zaposlenih, visoki strokovni standardi ter odgovorno ravnanje do kupcev, družbe in okolja nam omogočajo, da pogosto dosegamo ali celo presegamo pričakovanja najzahtevnejših kupcev ter ostajamo zanesljiv partner pri soustvarjanju trajnostne energetske prihodnosti.«
FOTO: Alpacem
Mag. Dejan Bostjančič-Zwitter, član uprave, Alpacem Cement, d. d.
»Razogljičenje je ključen izziv gradbeništva, pogosto pa v tem ne prepoznamo priložnosti za razvoj in krepitev konkurenčnosti. V Alpacemu na več kot 100-letni tradiciji proizvodnje cementa gradimo najsodobnejšo in tehnološko izpopolnjeno cementarno, usmerjeno v razvoj gradbenih rešitev za prihodnost. Že danes cementi z nižjim ogljičnim odtisom, ki so prijaznejši do okolja, izpolnjujejo pričakovanja kupcev glede tehničnih lastnosti, kakovosti in zanesljivosti. Izvedba največje okoljske investicije v zgodovini podjetja utrjuje položaj edine cementarne v Sloveniji, saj bomo z njo pomembno zmanjšali vpliv proizvodnje na okolje in dosegli cilj, da postanemo cementarna z najnižjim okoljskim vplivom v Evropi.«
FOTO: Leon Vidic
Gregor Schoss, direktor SIQ Ljubljana
»V svetu, v katerem se regulativa zaostruje, tehnologija pa je vse bolj kompleksna, je hitrost pri izpolnjevanju regulatornih zahtev na mednarodnem trgu ključnega pomena. SIQ z dobrim sodelovanjem s partnerji, strokovnim znanjem in inovativnostjo skrajšuje roke na meje zmožnega.»
Nova konkurenčnost se ne meri več samo v ceni
Dolga leta je veljalo, da so ključne konkurenčne prednosti predvsem kakovosten izdelek, učinkovita proizvodnja in ugodna cena. Danes to ni več dovolj. Svetovno gospodarstvo vse hitreje spreminjajo digitalizacija, umetna inteligenca in avtomatizacija, ki postajajo pomembni dejavniki produktivnosti in ustvarjanja višje dodane vrednosti. Hkrati se Evropa spopada z vprašanjem, kako zmanjšati tehnološki zaostanek za ZDA in Kitajsko ter okrepiti lastno industrijsko konkurenčnost.
Za slovenska podjetja to pomeni, da prihodnje rasti ne bodo več zagotavljali predvsem učinkovitejši procesi, temveč inovacije, novi poslovni modeli ter izdelki in storitve z višjo dodano vrednostjo. Uspešna podjetja se zato ne sprašujejo več le, kako proizvesti bolje, temveč predvsem, kako ustvariti rešitve, ki jih bo svet pripravljen izbrati tudi v vse ostrejši globalni konkurenci.
Na konkurenčnost bo vse bolj vplivala tudi energetska tranzicija, saj bodo cene energije, naložbe v nizkoogljične rešitve in prilagajanje industrije odločali o položaju podjetij na mednarodnih trgih.
FOTO: Depositphotos
Ljudje ostajajo največja konkurenčna prednost
Tehnologija sama po sebi ne prinaša uspeha. Tudi najbolj avtomatizirana podjetja potrebujejo usposobljene ljudi, razvojne ekipe in vodstva, ki znajo prepoznati spremembe in se nanje hitro odzvati. Ob tem Evropa in Slovenija vstopata v obdobje izrazitih demografskih sprememb, ko bo pomanjkanje delovne sile postajalo ena največjih omejitev gospodarske rasti.
Kako privabiti in zadržati najboljše kadre? Katere kompetence bodo odločale o uspehu prihodnjih let? Ali lahko avtomatizacija nadomesti del pomanjkanja delovne sile ali bo ključ ostal v znanju ljudi?
Podjetja bodo morala zato iskati nove načine pridobivanja in razvoja kadrov, hkrati pa premisliti, katere naloge lahko prevzame avtomatizacija. Prav znanje ljudi bo tudi v obdobju pospešene tehnološke preobrazbe ostalo eden ključnih dejavnikov dolgoročne konkurenčnosti.
Od odličnega izdelka do globalnega uspeha
Uspeh na mednarodnih trgih danes ni več odvisen le od tega, kaj podjetje proizvaja. Enako pomembno je, kako zna svojo rešitev predstaviti kupcem, kako gradi zaupanje, kako hitro se prilagaja spremembam ter kako učinkovito povezuje razvoj, prodajo in nove tehnologije.
Kako odgovoriti na geopolitične spremembe in tehnološko preobrazbo? Kje iskati nove trge, kako povečati produktivnost in katere odločitve bodo najuspešnejše izvoznike ločile od povprečja? Odgovore bomo od 7. avgusta do 29. septembra iskali v uredniški kampanji Izvozniki 2026 na delo.si in v petkovih izdajah časopisa Delo. Spremljajte poglobljene analize, pogovore in uredniške podkaste o prihodnosti slovenskega izvoznega gospodarstva.
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
