V Beogradu zgradili tovarno, v Ljubljani v tem času le zasadili prvo lopato

Dve podjetji in zavod. Vsak od teh je našel tržno nišo, v kateri je med vodilnimi na svetu. Pri delu se opirajo na inovativnost, hitrost in odličen servis za kupca. Toda spoprijemajo se z velikimi birokratskimi ovirami pri nujnih investicijah.

Proizvajalec transformatorjev Kolektor Etra raste na krilih zelenega prehoda. »Vzporedno so prihajala povpraševanja po transformatorjih za podatkovne centre. Slišimo, da v ZDA gradijo celo jedrske elektrarne za napajanje podatkovnih centrov,« je povedal direktor Peter Novak.

Vprašanje, ali bosta Mercedes in Audi še proizvajala avtomobile

Slovenski inštitut za meroslovje in kakovost (SIQ) od leta 1992 certificira napajalnike, ki so priključeni na transformatorje, ki jih vi izdelujete, je dodal direktor SIQ Gregor Schoss, denimo za Microsoft, Google, Nvidio. »Njihovi superračunalniki imajo napajalnike in te certificiramo pri nas v Ljubljani.« SIQ deluje po vsem svetu, tako da je med 100 največjimi izvozniki v Sloveniji in na tujem trgu ustvari 90 odstotkov prihodkov. »Poslanstvo našega zavoda je pomoč slovenskim izvoznikom. Karkoli proizvajaš, bodisi storitev ali proizvod, moraš s tem priti na evropski ali svetovni trg. Tukaj pridobimo vso papirologijo, da to lahko prodajo. Drugi vidik je certificiranje sistemov vodenja, izobraževanje in kalibracija instrumentov,« je predstavil Schoss.

O premagovanju birokratskih ovir so med drugimi govorili (z desne) Peter Novak, Gregor Schoss in Boštjan Bandelj. Foto Luka Maček

SIQ je tudi nosilec nacionalnega etalona za čas. Povedano poenostavljeno: SIQ ima najbolj natančno uro v Sloveniji, ki odstopa za sekundo v treh milijonih let. »Ampak to ni dovolj. Zdaj, ko gremo v testiranje avtonomnih vozil, bomo potrebovali še bolj zahtevno uro, ki se bo zmotila nekaj sekund v milijardi let,« je povedal Schoss.

Ostanejo le najboljši

Podjetje Belektron je eno od najhitreje rastočih pri nas, ukvarja se s prodajo emisijskih kuponov, pri čemer je eno od uspešnejših na svetu. Kako jim je to uspelo? »Ko smo začeli, sem spoznal na stotine takšnih podjetij, ki so se poskušala dokazati enako kot Belektron. Ko trg raste in se razvija, se v panogi dogaja konsolidacija. Veliko podjetij odpade, ostanejo tista, ki so z leti bila sposobna narediti in pokazati nekaj več. Ni enostavnega recepta. Moraš biti boljši, hitrejši, cenejši pri izpolnjevanju poslovnih potreb poslovnih partnerjev oziroma strank. Mogoče se sliši kot kliše, ampak nenehno se je treba dokazovati, inovirati, iskati poslovne priložnosti in biti hitrejši od konkurence pri realizaciji teh,« je povedal direktor Belektrona Boštjan Bandelj.

Evropa je kot izvozno naravnano gospodarstvo na razpotju; ruski trg si je zaprla, Kitajska zna narediti zahtevnejše izdelke po nižji ceni, tradicionalna zaveznica ZDA pa s carinami omejuje uvoz evropskih izdelkov. »Poleg tega imamo strukturne težave, od cen energije, predvsem pa birokratskega okolja, ki otežuje hitro odzivanje gospodarskih subjektov na izzive in spremembe, ki smo jim priča. Slovenija je tukaj morda še malo bolj izpostavljena zato, ker smo nadpovprečno industrializirani. Naša industrija je v večji meri podizvajalec večjih evropskih koncernov, kar pomeni, da prihajamo v neko ranljivo obdobje,« je opozoril Bandelj, a optimistično nadaljeval, da smo Slovenci sposobni ustvariti izdelke, ki so v svetovnem vrhu po inovativnosti, tehnološki naprednosti, zahtevnosti in dizajnu.

Peter Novak je ob dobrem izdelku izpostavil predvsem vrhunski poprodajni servis za kupce in podobno kot Bandelj opozoril na birokratske ovire. »Hkrati smo začeli postopke investicij v nove proizvodne zmogljivosti v Ljubljani in Beogradu, kjer imamo hčerinsko podjetje. V Ljubljani smo zasadili prvo lopato šele pred nekaj tedni, v Beogradu pa smo v tem času zgradili visokonapetostni laboratorij in konec leta bomo imeli zgrajeno novo tovarno, ki bo podvojila kapacitete na tisti lokaciji. Zakaj? Predvsem zato, ker pri nas tako dolgo trajajo umeščanje v prostor, pridobivanje gradbenega dovoljenja in vsi birokratski zapleti. Zato bi morali tudi v naši javni upravi, ki se je v zadnjih letih izjemno razbohotila, imeti način nagrajevanja posameznih zadolženih za dosego določenega cilja. Tako bi bili uradniki zainteresirani, da bi pomagali podjetju pridobiti vse dokumente. Danes je ravno nasprotno. Njemu je v interesu, da to čim dlje traja, ker bo imel dalj časa mirno in neobremenjujočo službo.«

Podobno izkušnjo imajo v SIQ, pravi Schoss. »Več kot štiri leta je minilo, odkar smo kupili nepremičnino, ki jo bomo preuredili, a še zdaj nimamo dovoljenj. Prostore bi lahko začeli uporabljati, kot kaže, šele v osmih letih. Predstavljate si, koliko se v osmih letih spremeni razvoj.«