Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Predstavitvena informacija  |   Kapitalski trgi

Ali se splača čakati na »pravi trenutek« za investiranje? (video)

Čakanje na popoln trenutek za vlaganje pogosto pomeni zamujene priložnosti – dolgoročna disciplina in redno investiranje pa sta ključ do uspeha. O metodi DCA in pravem trenutku za vlaganje smo se pogovarjali z Damirjem Mrkuličem, višjim skrbnikom pri Triglav Investments.
Damir Mrkulić, višji skrbnik pri Triglav Investments: »Popolnega trenutka za vlaganje ni, najpomembnejši korak je začeti.« FOTO: Blaž Samec
Damir Mrkulić, višji skrbnik pri Triglav Investments: »Popolnega trenutka za vlaganje ni, najpomembnejši korak je začeti.« FOTO: Blaž Samec
22. 10. 2025 | 10:48
22. 10. 2025 | 11:00
26:30

Največji sovražnik vlagatelja ni trg, temveč čakanje. Medtem ko iščemo popoln trenutek, trgi že delujejo – nihajo, rastejo, padajo –, mi pa izgubljamo čas in priložnosti. »Pravi trenutek za vlaganje je bil včeraj, naslednji pravi trenutek pa je danes,« nam je povedal Damir Mrkulić, višji skrbnik pri Triglav Investments, in poudaril, da je ključna odločitev – začeti.

Strah in pohlep sta najmočnejša dejavnika, ki preprečujeta racionalne odločitve, zato je redno mesečno investiranje ena najučinkovitejših metod za dolgoročno gradnjo premoženja, saj zmanjša vpliv čustev in uravna vstopno ceno.

Kaj v praksi pomeni »pravi trenutek« za investiranje in zakaj se o njem toliko govori?

Ko govorimo o »pravem trenutku« za investiranje, si večina ljudi predstavlja neko točko, ko bodo razmere na trgu popolne in cene nizke, v prihodnosti pa pričakujejo samo rast. Ampak tak trenutek v resnici ne obstaja. Če bi ga znali napovedati, bi bili vsi vlagatelji milijonarji. Resnica je, da popolnega trenutka ne moremo ujeti, lahko pa naredimo najpomembnejši korak – da začnemo.

Zakaj se o tem toliko govori? Zato, ker ljudje iščemo varnost. Radi bi imeli občutek, da je naša odločitev brez tveganja. A vlaganje vedno prinaša nihanja. In teh se ne smemo ustrašiti, ker so normalen in pričakovan pojav na finančnih trgih. Nihanja so prehodna, kratkoročna in niso razlog, da bi odlašali z odločitvijo.

Zakaj čakanje na idealen trenutek pogosto vodi v zamujene priložnosti?

Čakanje je ena največjih napak pri vlaganju. Zakaj? Ker medtem ko mi čakamo, so trgi že aktivni. Nihajo, rastejo, padajo in pogosto se zgodi, da vstopimo prepozno. Vsi bi radi kupili poceni in prodali drago, a to skorajda nikomur ne uspe, ker bi morali napovedati prihodnost.

Medtem ko čakamo, izgubljamo najpomembnejši dejavnik vlaganja – čas. Čas je tisti, ki omogoča, da obrestnoobrestni učinek dela za nas.

To je podobno kot pri nakupu letalskih vozovnic. Velikokrat se zgodi, da najdemo dobro ceno za želeno destinacijo, pa si rečemo: »Bom še malo počakal, mogoče bo še ceneje.« In potem se vozovnice podražijo ali pa jih sploh ni več. Na koncu plačamo več ali pa na pot sploh ne gremo.

V zadnjih 20 letih je povprečna letna donosnost globalnih delnic znašala približno 7 do 8 odstotkov na leto. Vlagatelj, ki je vztrajal, je v dveh desetletjih podvojil ali celo potrojil svoje premoženje. FOTO: Blaž Samec
V zadnjih 20 letih je povprečna letna donosnost globalnih delnic znašala približno 7 do 8 odstotkov na leto. Vlagatelj, ki je vztrajal, je v dveh desetletjih podvojil ali celo potrojil svoje premoženje. FOTO: Blaž Samec

Kako pogosto pri svojem delu naletite na vlagatelje, ki čakajo na boljši trenutek, preden začnejo vlagati?

Seveda, obstajajo tudi taki vlagatelji. To je še posebej pogosto pri tistih, ki prvič vstopajo v svet investiranja. Razumljivo je, saj se prvič srečujejo s tem produktom, ga ne poznajo in še nimajo izkušenj. Takrat se zdi najbolj varno reči: »Bom počakal, da bodo razmere boljše.«

Ampak vprašanje je, kdaj bodo razmere res popolne. Če pomislimo, vedno se nekaj dogaja. Še pred nedavnim smo imeli covid, politične konflikte, vojne, inflacijo, trgovinske vojne in carine. Veliko od teh dejavnikov je prisotnih še danes, pa vendar so trgi bistveno višje. To je jasen dokaz, da čakanje navadno pomeni zamujene priložnosti.

V praksi vidimo, da ljudje čakajo mesece, včasih celo leta, v tem času pa njihov denar ostaja na bančnem računu in izgublja vrednost zaradi inflacije. Če bi ob tem vlagali, bi jim denar že prinašal donos.

Zato je moj odgovor jasen: čas vedno pokaže, da čakanje ni rešitev. Edina prava pot je, da začnemo in da pustimo času, da opravi svoje delo.

Ali obstajajo kakšni trenutki (tudi v zgodovini), ki nakazujejo, da vlagatelji ne morejo zanesljivo napovedati gibanja trgov?

Zgodovina je polna takih primerov. Ena najbolj očitnih je bila finančna kriza leta 2008. Takrat je večina vlagateljev panično izstopila, prepričana, da bodo padci trajali leta. Tisti, ki so ostali ali celo začeli vlagati, so v naslednjem desetletju ustvarili najvišje donose. To je jasen dokaz, da prihodnosti ni mogoče napovedovati.

Naj navedem še konkreten primer iz zadnjih let. Imeli smo vlagatelja, ki je začel marca 2020. To je bil trenutek, ko je covid ustavil ves svet. Letala so obstala na tleh, mesta so bila prazna, ljudje prestrašeni, novice pa polne črnih scenarijev. Vlaganje takrat je zahtevalo pogum. In res, takoj po njegovem vstopu je trg padel še globlje. Toda kot po vsaki korekciji se je tudi tokrat pobral in kmalu postavil nove vrhove.

Ko smo si vsi oddahnili, je izbruhnil konflikt med Rusijo in Ukrajino. Trgi so se znova zamajali, vlagatelji so bili v dvomih. Nato so se razmere umirile in sledila je rast. Potem so prišle Trumpove carine, znova so sledili padci, nato pa spet rast. Ta isti vlagatelj, ki je začel v času, ko je bil strah največji, ima danes več kot 100-odstotni donos. Zakaj? Ker je vztrajal in ni poskušal napovedovati prihodnosti.

To jasno kaže, da vlagatelji ne moremo zanesljivo napovedati gibanja trgov. Če bi ta vlagatelj čakal, da se razmere umirijo, bi zamudil najboljše priložnosti. Zgodovina se vedno znova ponavlja. Kratkoročni šoki pridejo in gredo, dolgoročna rast pa nagradi tiste, ki so potrpežljivi.

Pomembno pa je dodati še nekaj. Rezultati so bili različni glede na to, v kaj so ljudje vlagali. Tisti, ki so imeli razpršene portfelje, kombinacijo delnic, obveznic in različnih regij, so lažje preživeli padce in uživali stabilnejšo rast. Tisti, ki so stavili samo na eno delnico ali en sektor, so pogosto doživeli večje izgube. Zato je razpršitev vedno ključna.

Metoda, ki ublaži padce

Kako deluje metoda povprečnega stroška ali DCA metoda (dollar cost averaging) in zakaj je lahko koristna za vlagatelje?

Metoda povprečnega stroška ali strategija DCA je preprosta, a zelo učinkovita metoda. Pomeni, da vsak mesec vlagaš enak znesek, ne glede na to, ali so trgi trenutno visoko ali nizko. Ko so cene višje, kupiš manj enot, ko so nižje, kupiš več enot. "Sčasoma dosežemo dobro povprečno nakupno ceno, kar zmanjša tveganje napačnega trenutka.

To je v praksi zelo koristno, ker se večina ljudi boji, da bo investirala ravno pred padcem. Z rednim vlaganjem se temu strahu izognemo, saj nismo odvisni od enega samega trenutka, temveč od discipline skozi čas.

Takšen način vlaganja ima na dolgi rok potencial, da ublaži padce in zmanjša vpliv nakupov ob nepravem času. V praksi to pomeni, da vlagatelj ne kupuje vedno po najvišji ceni. Največ enot se namreč pridobi prav v obdobjih padcev, ko je na trgu največ negotovosti. Ravno zato metoda dolgoročno deluje kot zaščita pred napačnim trenutkom za vstop in učinkovito zmanjša tveganje.

Največji donosi se pogosto zgodijo v nekaj najboljših dneh

Kakšen vpliv ima redno mesečno investiranje na obvladovanje tveganj v primerjavi z enkratnim vložkom?

Če vlagate dolgoročno, kratkoročna nihanja na dolgi rok običajno nimajo večjega vpliva – tako nas uči zgodovina. Tudi če investiramo enkratno, se je v preteklosti pokazalo, da se trgi čez čas poberejo in rastejo naprej. Vendar pa vseeno velja: če trg kratkoročno zaniha takoj po enkratnem vplačilu, lahko to psihološko povzroči nelagodje. Velik vložek, ki v nekaj tednih pade, lahko prestraši vlagatelja in ga odvrne od dolgoročnega cilja – kar je ena od pogostih napak.

Redno mesečno vlaganje pa tveganje razprši v času. Strošek vstopa se dolgoročno uravna – to je bistvo metode povprečnega stroška (DCA). Vlagateljem daje več varnosti in manj stresa, hkrati pa so padci na trgu priložnost, saj takrat za isti znesek kupijo več enot premoženja.

Ključ pri tem pa je disciplina. Če vlagamo samo takrat, ko se sami spomnimo, nas hitro premagajo čustva – ob rasti se nam zdi, da je že prepozno, ob padcih pa nas je strah. Zato je najboljša rešitev avtomatska direktna mesečna bremenitev računa. Tako vlaganje postane navada, podobno kot redno plačevanje položnic. Na ta način se izognemo skušnjavi, da bi vlaganje odlagali ali prekinili na podlagi trenutnih občutkov, saj sistem deluje sam, mi pa ostajamo disciplinirani.

Sam osebno pa vidim največjo moč v kombinaciji obeh pristopov – enkratno vplačilo skupaj z rednim mesečnim vlaganjem. Zakaj? Ker z enkratnim vplačilom takoj izkoristimo obrestnoobrestni učinek na celotni znesek, z rednim mesečnim pa v primeru morebitnih korekcij polovimo nižje tečaje in tako kupujemo več enot po ugodnejših cenah.

Vlagatelji, ki so začeli vlagati pred krizo, so v tistem trenutku doživeli velike padce. Vrednost njihovih portfeljev je lahko padla tudi za 30 ali 40 odstotkov. FOTO: Blaž Samec
Vlagatelji, ki so začeli vlagati pred krizo, so v tistem trenutku doživeli velike padce. Vrednost njihovih portfeljev je lahko padla tudi za 30 ali 40 odstotkov. FOTO: Blaž Samec

Ali obstajajo podatki, ki potrjujejo, da je dolgoročna disciplina pomembnejša od iskanja pravega trenutka za vlaganje?

Da, teh podatkov je ogromno. Če pogledamo zgodovino trgov, ugotovimo, da se največji donosi pogosto zgodijo v nekaj najboljših dneh. Če vlagatelj zaradi čakanja ali strahu te dni zamudi, lahko izgubi velik del potencialne rasti. Če si vlagatelj, ki je 20 let na trgu, a si zamudil le deset najboljših dni, je lahko tvoj končni rezultat tudi za polovico nižji.

Graf lepo pokaže, zakaj je nevarno poskušati ujeti popoln trenutek za vlaganje. Če bi v zadnjih 20 letih (2002–2022) investirali 10.000 EUR in bili ves čas na trgu, bi imeli danes več kot 60.000 EUR. Če pa bi zamudili samo deset najboljših dni, bi bil donos skoraj prepolovljen, padel bi na dobrih 27.000 EUR. Če bi zamudili 30 najboljših dni, bi imeli le nekaj več kot začetni vložek.

To jasno pove: najboljši dnevi na borzi pogosto pridejo tik po največjih padcih. Če izstopimo v času panike, skoraj vedno zamudimo tudi rast, ki sledi. Zato je dolgoročna prisotnost na trgu ključna, saj nikoli ne vemo, kdaj bodo ti najboljši dnevi. Graf lepo pokaže, da je pomembneje ostati investiran kot pa iskati popoln trenutek. Kratkoročna nihanja so neizogibna, dolgoročna rast pa vedno nagradi tiste, ki so potrpežljivi in vztrajni.

Ne prepustite se strahu in pohlepu, ampak sledite svojim ciljem

Kako na odločitev o začetku vlaganja vplivajo psihologija in čustva vlagateljev?

Preden se pojavijo čustva, je zelo pomembno, kdo in kako ti predstavi produkt. Če se vlagatelj na začetku s finančnim strokovnjakom pogovori o cilju vlaganja ter dobi jasne informacije o tem, zakaj vlagati, kako produkt deluje, ter o možnih nihanjih in priložnostih, vstopa v svet investiranja veliko bolj sproščeno. Tak odnos prinese zaupanje in posledično manj strahu. Če vlagatelj na začetku teh informacij ne dobi, se pogosto zgodi, da ga ob prvem padcu premagajo dvomi in naredi napačno potezo.

Psihologija ima pri vlaganju ogromno vlogo, pogosto celo večjo kot številke same. Ljudje radi mislimo, da se odločamo racionalno, vendar nas v resnici vodijo čustva. Strah pred izgubo, strah pred neznanim in strah pred tem, da bi naredili napako, marsikoga zadrži, da sploh ne začne. Po drugi strani pa pohlep pogosto privede do tega, da ljudje vstopijo šele, ko so trgi že visoko, ker nočejo zamuditi.

Največji nasprotnik vlagatelja ni trg, ampak pogosto kar lastna glava. Prav zato je tako pomembno, da ima vlagatelj ob sebi zaupanja vrednega finančnega strokovnjaka, ki ga opomni, da se ne odloča na podlagi trenutnih občutkov, temveč dolgoročnih ciljev.

Zakaj se pogosto zgodi, da strah in pohlep premagata racionalne finančne odločitve?

Ker sta to dve najmočnejši čustvi, ki ju imamo. Strah nas varuje, pohlep pa nas žene naprej. Na finančnih trgih pa oba pogosto delujeta proti našim interesom. Ob večjih padcih nas strah prepriča, da je najbolje izstopiti in rešiti, kar se da. S tem pa dejansko zaklenemo izgubo. Ko trgi rastejo in slišimo zgodbe o velikih zaslužkih, nas pohlep prepriča, da vstopimo, četudi je trenutek že neugoden.

V resnici bi bilo idealno ravnati obratno, kupovati takrat, ko so drugi prestrašeni, in biti previden takrat, ko prevladuje evforija. Ker pa je to psihološko zelo težko, večina ljudi naredi prav nasprotno.

Katere pristope priporočate vlagateljem, da se izognejo čustvenim odločitvam?

Tisti, ki so začeli vlagati med krizo, so imeli eno najboljših izhodišč, ker so kupovali po nizkih cenah, ko so bili drugi prestrašeni. FOTO: Blaž Samec
Tisti, ki so začeli vlagati med krizo, so imeli eno najboljših izhodišč, ker so kupovali po nizkih cenah, ko so bili drugi prestrašeni. FOTO: Blaž Samec
Prvi pristop je redno mesečno vlaganje. To ustvarja avtomatizem, saj vlagatelj ne razmišlja vsak mesec znova, ali je zdaj pravi čas, ampak preprosto sledi svojemu načrtu. Tako čustva nimajo priložnosti, da bi prevzela nadzor. Ta pristop je še posebej primeren za tiste, ki nimajo privarčevanih večjih zneskov.

Drugi pristop je razpršitev naložb. Če vlagamo v različne sklade in različne trge, nismo odvisni od enega samega dogodka. To zmanjša tveganje in nam omogoča mirnejši spanec. Pomembno je, da razpršenost izvajamo tako po regijah kot tudi po sektorjih. Tako se izognemo odvisnosti od enega gospodarstva ali ene panoge in si povečamo možnosti za stabilnejše dolgoročne donose.

Tretji pristop je sodelovanje s finančnim strokovnjakom, ki ni čustveno vpleten v naše osebne finance in zato vidi širšo sliko. Ob padcih nas preplavi strah, strokovnjak pa nas lahko opomni, da je to naravni del tržnega cikla in da je pomembno vztrajati. Prav tako se boste z njim lahko pogovorili tudi o vplivu čustev na odločitve ter skupaj oblikovali strategijo, ki vam bo pomagala ostati disciplinirani tudi v zahtevnejših časih.

Pomaga tudi, če se ne pustite prestrašiti informacijam iz medijev in jim ne pustite vplivati na svoje odločitve. Najbolje je, da sledite svojemu cilju.

Redno vlaganje zmanjša tveganje napačnega trenutka

Pojasnite prednosti varčevalnega načrta z investiranjem in zakaj je primeren tako za začetnike kot za izkušene vlagatelje?

Varčevalni načrt z investiranjem je ena najbolj prilagodljivih oblik vlaganja. Začnete lahko že z nekaj deset evri na mesec, sredstva niso vezana in so vam vedno na voljo, višino vplačil pa lahko kadar koli prilagodite. Posebna prednost je tudi digitalni dostop prek mobilne aplikacije Triglav Investments, kjer lahko poleg odprtja računa in pregledov portfelja opravljate tudi vse transakcije.

Za začetnike je prednost varčevalnega načrta z investiranjem predvsem enostaven vstop brez velikih zneskov in ugibanja, kdaj je pravi trenutek za to. Z rednimi mesečnimi vplačili razvijajo disciplino, ki je ključna za dolgoročen uspeh. S tem spoznajo tudi psihološke vidike investiranja, kot sta strah in pohlep, ter gradijo varčevalno navado za nakup avtomobila ali polog za stanovanje, ko ne bodo potrebovali kredita, saj bodo imeli že ustvarjeno finančno rezervo.

Za izkušene vlagatelje pa ima varčevalni načrt drugačno vrednost. Ker že vedo, da disciplina dolgoročno prinaša rezultate, jim varčevalni načrt omogoča sistematično gradnjo portfelja. Uporabijo ga lahko tudi kot dopolnitev k večjim enkratnim vložkom.

Kako varčevalni načrt z investiranjem pri Triglav Investments odgovarja na vprašanje, kdaj začeti vlagati?

To je ena izmed pogostih dvomov vlagateljev. Ljudje sprašujejo: »Ali je zdaj pravi trenutek? Kaj pa, če pride kriza?« Resnica je, da z varčevalnim načrtom to vprašanje izgubi pomen. Z rednim mesečnim vlaganjem se tveganje napačnega trenutka za vstop bistveno zmanjša – gre za princip metode povprečnega stroška (DCA), ki dolgoročno uravna vstopno ceno.

Najpomembneje je začeti čim prej. Novopečenim staršem pogosto povem, naj ob rojstvu otroka poleg vseh dragih pripomočkov in potrebščin namenijo tudi manjši znesek za varčevanje in določijo cilj – na primer šolanje, polog za stanovanje ali nakup vozila. Sam sem to storil, in ko je bil moj otrok star 16 let, sem mu iz teh sredstev izplačeval štipendijo in plačeval stroške za šolanje.

Enako velja za mlade, ki se prvič zaposlijo. Najboljši trenutek za začetek je takoj. To pa ne pomeni, da so drugi prepozni, saj imamo tudi zaposleni in upokojenci svoje cilje, za katere je vredno varčevati. Varčevanje ni namenjeno izključno mladim, priložnost obstaja za vse generacije. Tudi če začnemo pozneje, lahko z rednim mesečnim varčevanjem dosežemo cilje, kot so prenova doma, pomoč otrokom ali vnukom, dodatna finančna varnost v pokoju ali pa preprosto občutek miru, da imamo sredstva na voljo. Nikoli ni prepozno začeti, saj vsak vložen evro pomeni korak bližje osebnemu cilju.

To lepo ponazori primer. Če želi nekdo pri 65 letih imeti 100.000 evrov, mora novorojenček ob predpostavljeni 8-odstotni letni donosnosti začeti mesečno varčevati le 4 evre. Če začne študent pri 20 letih, je potrebnih 21 evrov na mesec. Če pa začne oče pri 50 letih, mora mesečno vplačevati kar 295 evrov, da doseže enak cilj. Ta razlika jasno pokaže, kako čas in zgodnji začetek zmanjšata finančni napor. Predstavljajte si, kaj bi naredil obrestnoobrestni račun, če bi za novorojenčka varčevali 40 evrov na mesec. To bi bil zelo dober dodatek k pokojnini.

Začnite danes, da vašega denarja ne bo razvrednotila inflacija

Tisti, ki so začeli vlagati po krizi, so prav tako ustvarili lepe donose, saj so sodelovali v dolgoročni rasti trgov. FOTO: Blaž Samec
Tisti, ki so začeli vlagati po krizi, so prav tako ustvarili lepe donose, saj so sodelovali v dolgoročni rasti trgov. FOTO: Blaž Samec

Kaj bi bil vaš glavni nasvet komu, ki že dolgo razmišlja o vlaganju, a ga skrbi, da zdaj ni pravi trenutek?

Glavni nasvet je, da začnete danes. Če čakate na idealne razmere, boste vedno našli razlog za odlašanje. Medtem pa čas teče, in to je največja izguba. Za tiste, ki nimajo privarčevanih sredstev, je dobra rešitev varčevalni načrt z mesečnim vlaganjem. Tisti, ki sredstva že imajo, naj prav tako začnejo.

Kratkoročnih nihajev na trgu ni treba dojemati kot tveganje – so normalen del vlaganja. Pravo tveganje je, da denar na banki dolgoročno ne dohaja življenjskih stroškov in ga razvrednoti inflacija. Delnice sicer nihajo, vendar dolgoročno lahko prinašajo rast, ki premaga inflacijo.

Katere napake pri začetku vlaganja opažate najpogosteje?

Najpogostejša napaka je čakanje na »boljši trenutek«. Medtem ko odlašamo, denar izgublja priložnost, da bi začel ustvarjati donos. Druga napaka je prehitro obupavanje ob prvih padcih.

Tretja napaka je, da vlagatelji pričakujejo hitre dobičke. Vzajemni skladi pa so dolgoročna naložba, ki svojo pravo moč pokaže šele sčasoma – in prav to jih dela toliko bolj zanesljive. Zato je pomembno razmišljati dolgoročno. Vlagatelj mora razumeti, da so nihanja prehodne narave, obdobja rasti pa so običajno daljša. Ključ do uspeha je vztrajnost. Pri tem pomaga tudi pogovor s finančnim strokovnjakom, ki ohranja dolgoročno perspektivo.

»Popolnega trenutka ni – ključna je odločitev, da začnemo,« poudarja Damir Mrkulić iz Triglav Investments, kjer zagovarjajo premišljeno investiranje. FOTO: Blaž Samec
»Popolnega trenutka ni – ključna je odločitev, da začnemo,« poudarja Damir Mrkulić iz Triglav Investments, kjer zagovarjajo premišljeno investiranje. FOTO: Blaž Samec

Kako sami gledate na vlaganje – ga jemljete kot priložnost, odgovornost ali oboje?

Zame je vlaganje oboje. Je priložnost, ker nam omogoča, da dolgoročno gradimo premoženje in si ustvarimo finančno varnost. Hkrati je tudi odgovornost do sebe, svoje družine in svoje prihodnosti. Če danes ne poskrbimo za svojo finančno prihodnost, bo jutri to toliko težje.

Vlaganje jemljem podobno kot zdravje. Če danes ne vlagamo v gibanje in zdravo prehrano, bomo čez leta plačali posledice. Če danes ne vlagamo v svojo finančno prihodnost, bomo v prihodnosti omejeni v svojih možnostih.

Dodati pa velja še, da vlaganje ni enkraten dogodek, temveč proces. Tako kot pri zdravju štejejo vsakodnevne odločitve, pri financah štejejo rednost, disciplina in potrpežljivost. Kdor to razume, ima bistveno več možnosti, da bo dosegel svoje cilje.

Katere so ključne prednosti, ki jih vlagatelji prepoznajo pri sodelovanju s Triglav Investments?

Vlagatelji se za Triglav Investments odločajo zaradi dolgoletne tradicije, strokovnosti in zaupanja, ki ga potrjuje več kot 110.000 strank, dve milijardi evrov sredstev v upravljanju in več kot 30 let prisotnosti na trgu.

Posebej izpostavljamo enostavnost, saj je mogoče začeti že z nizkimi zneski, prilagodljivost, ker lahko vplačila vlagatelji kadar koli povečajo, zmanjšajo ali prenašajo med skladi, ter likvidnost, saj so sredstva vedno na voljo brez vezave.

Pomemben del izkušnje vlagateljev so tudi osebni pristop in dostopnost finančnih strokovnjakov, visoka strokovnost in jasne razlage, hitri in učinkoviti postopki, profesionalno in korektno poslovanje ter odgovorno upravljanje premoženja. Vlagatelji cenijo tudi prijazno in odzivno podporo. Dodatno udobje pa prinaša mobilna aplikacija Triglav Investments, prek katere lahko vse uredijo brez obiska poslovalnice, od odprtja računa in pregleda portfelja do vplačil in prenosov.

Pomembna prednost Triglav Investments je tudi odgovorno investiranje. Naše odločitve glede naložb v portfelju upoštevajo trajnostne vidike, saj v investicijski proces vključujemo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike. S tem vlaganje ni le finančna odločitev, temveč tudi priložnost za boljši jutri.


Ta informativni prispevek je pripravila družba  Triglav Investments, upravljanje premoženja, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana, ki upravlja Krovni sklad Triglav vzajemni skladi. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja, Ključne informacije za vlagatelje ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju brezplačno na voljo na vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani www.triglavinvestments.si. Pred katero koli končno naložbeno odločitvijo glejte Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja (v nadaljevanju: Prospekt) z informacijami in Ključne informacije za vlagatelje (v nadaljevanju: KID). Prospekt, KID ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju v slovenskem jeziku brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani družbe (www.triglavinvestments.si). Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Predstavljeni scenariji so ocena prihodnjih rezultatov, ki temeljijo na dokazih iz preteklosti o tem, kako se vrednost te naložbe spreminja, in/ali sedanjih tržnih pogojih, in niso natančen kazalnik. Kaj boste dobili, bo odvisno od tega, kako uspešen bo trg in kako dolgo boste imeli naložbo/produkt.


Naročnik oglasne vsebine je Triglav Investments

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine