Cilj je skupni regionalni borzni indeks

Naša ambicija je imeti skupni borzni indeks srednje in jugovzhodne Evrope, s čimer bi ta imel mednarodni pomen. V roku enega leta pričakujem velike korake proti temu, je ob robu konference Kapitalski trg dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Njegov hrvaški kolega Marko Primorac je v luči strahov pred vplivom Hrvaške na slovenski trg kapitala dejal, da je Hrvaški v interesu močan slovenski trg kapitala.

Hrvaška in Slovenija sta aktivni pri pobudi regionalne integracija kapitalskih trgov v srednji in juhovzhodni Evropi. Ob tem hrvaška državna Finančna agencija prevzema Zagrebško borzo, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze.

»Cilj je, da se trgi postopno integrirajo tako, da vlagatelji in izdajatelji finančnih instrumentov kapitalski trg dojemajo kot celoto. To pomeni usklajeno trgovinsko in poprodajno infrastrukturo, enotna pravila, regulativo, licenčne postopke in vse drugo, kar omogoča lažji pretok kapitala,« je na konferenci družbe Delo mediji in hrvaškega Jutarnjega lista poudaril Primorac.

Tudi Boštjančič je ocenil, da regionalno sodelovanje slovenske nacionalne cilje dopolnjuje in jih ne nadomešča ter da »ohranjamo regulatorno avtonomijo, hkrati pa iščemo priložnosti za povezovanje tam, kjer je to smiselno in koristno«.

Medtem je predsednik nadzornega sveta Kolektorja in direktor Dela Stojan Petrič izpostavil, da hrvaško lastništvo Ljubljanske borze »do neke mere mogoče vpliva na odločanje posameznih slovenskih podjetij, ali gredo na Ljubljansko borzo. Bistveno bolje bi bilo, če bi bila Ljubljanska borza v lasti Slovenije, ali če bi našli drugo obliko mešanega lastništva med slovensko in hrvaško borzo«.

Hrvaški minister Marko Primorac (levo) in slovenski minister Klemen Boštjnačič sodelujeta pri integracija kapitalskijh trgov Slovenije in Hrvaške. Foto Voranc Vogel

Stojan Petrič je izrazil zadovoljstvo nad tradicionalno skupno organizacijo konference med slovensko in hrvaško medijsk hišo: »Upam, da se bo ta konferenca v prihodnje nadaljevala, tudi v Sloveniji. Je pa dobro, da jo organiziramo na Hrvaškem, ki ima nekatere elemente kapitalskega trga bolje razvite kot Slovenije. Veseli me, da bo Slovenija v prihodnjem letu realizirala naložbene račune in smo prehiteli hrvaško stran. Hrvaška odločitve še sprejema in se zavedam, da je pri tem velika težava davčni del, kar je izpostavil hrvaški finančni minister. Vendar pri vsaki stvari pride do določenih razlik. Te lahko povzročajo nepotrebno nevoščljivost, kar pa seveda ne sme vplivati na strateške odločitve v državah pri izvajanju takih projektov.«

Ta je še poudaril pomen zaupanja pri vlaganju tako v podjetniške kot državne vrednostne papirje: »Prebivalstvo se lažje odloča za tovrstne investicije, če država ali vodstvo podjetja ustvarjata zaupanje.«