Kompromisov pri donosnosti ni

Upravljavci po vsem svetu so konec tretjega četrtletja lani upravljali za 779 milijard dolarjev naložb v 3198 tematsko usmerjenih skladih. V okviru tega so vlagatelji imeli največ sredstev v skladih, usmerjenih v digitalno ekonomijo, v širša tematska področja, v energetski prehod, raznovrstne tehnološke tematike, umetno inteligenco ter velike podatke, v upravljanje virov. Ožje gledano pa že več let ostaja najzanimivejše področje energetski prehod.

V Evropi, kjer so vlagatelji tematskim skladom najbolj naklonjeni – v rokah evropskih upravljavcev je 44 odstotkov teh sredstev –, je med podtemami še bolj kot energetski prehod zanimivo upravljanje voda. Izstopajo pa tudi skladi, usmerjeni v prihodnost zdravstva ter blagovne znamke, sledijo pa skladi, ki sredstva vlagajo v reševanje podnebnega vprašanja oziroma so vezani na demografsko vprašanje, navaja Morningstar Direct v analizi podatkov o tematskih skladih za leto 2025.

Institut Morgana Stanleyja za trajnostno investiranje je na začetku letošnjega leta izvedel raziskavo med individualnimi vlagatelji v Severni Ameriki, Evropi in azijsko-pacifiški regiji ter ugotovil, da devet od desetih vlagateljev zanimajo naložbe, ki vključujejo trajnostne vsebine.

Najpogosteje navajajo, da s tem želijo podpreti pozitivne učinke, ki jih tovrstne naložbe prinašajo za svet, pri čemer so finančni donosi primerljivi. Med razlogi navajajo še, da verjamejo, da so trajnostne naložbe lahko donosnejše od tradicionalnih; naložbe želijo uskladiti z osebnimi vrednotami; zmanjšati želijo izpostavljenost tveganjem v povezavi z ESG. 

Dejanska sestava portfeljev vlagateljev kaže, da imajo približno tretjino sredstev v trajnostnih naložbah, dve tretjini vprašanih načrtuje povečanje deleža. Štiri petine jih navaja, da je glavno vodilo pri odločanju o tem pričakovanje glede donosnosti. Med pomisleki pri vlaganjih v te sklade navajajo možnost zelenega zavajanja.

Ta raziskava potrjuje Morningstarove ugotovitve, da so med tematskimi skladi, vezanimi na trajnost, za vlagatelje najbolj privlačni tisti, katerih naložbena politika temelji na širšem naboru okoljskih in družbenih ciljev. Med ožje usmerjenimi pa so na prvem mestu ekonomsko opolnomočenje (finančna dostopnost, izobraževanje, dostopnost do stanovanj), zdravje in dobro počutje, okoljski ukrepi, krožno gospodarstvo in tako dalje.

Vlagatelji so selektivnejši

Na evropskem trgu skladi, ki vključujejo dejavnike trajnosti, ostajajo pomemben del ponudbe, po obdobju izrazite rasti pa se je dinamika vplačil umirila in vlagatelji so postali bolj selektivni, trende povzema Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Investments.

V Sloveniji »največji del vplačil še vedno predstavljajo globalno razpršeni skladi, hkrati pa opažamo vse več zanimanja za regijsko in tematsko usmerjene sklade,« komentira. Ti skladi vlagateljem omogočajo, da portfelj bolje prilagodijo svojim ciljem, časovnemu horizontu in odnosu do tveganja, kar je Triglav Investments spodbudilo, da so razvili tematske sklade.

Poleg široke ponudbe je po njegovih besedah pomembna tudi podpora, ki jo omogočijo vlagateljem pri izpolnjevanju naložbenih ciljev, in to tudi s sodobnimi orodji za spremljanje in urejanje naložb. Finančnim strokovnjakom pripisuje določeno vlogo tudi pri tem, da raziskave kažejo na razlike med izraženimi namerami in dejanskimi odločitvami pri naložbah v trajnostne sklade, »kar sicer ni posebnost trajnostnega investiranja, saj ga poznamo tudi na drugih področjih vsakdanjega odločanja«.

Pri naložbah razkorak poglabljajo zapletena terminologija in oznake, ki vlagatelju otežijo primerjavo ponudbe, pomisleki do zavajanja s trajnostnimi oznakami ter zmotno prepričanje, da trajnostna izbira pomeni odrekanje donosu. Vlagatelj svoje trajnostne preference lažje uresniči, če mu finančni strokovnjak ponudbo predstavi v razumljivem jeziku ter jo poveže z njegovimi cilji.

»Spodbujanje trajnostnih značilnosti je pomemben dejavnik dolgoročne stabilnosti finančnega sistema in višjih realnih donosov kapitalskih trgov. Vključevanje trajnostnih dejavnikov v investicijski proces prispeva k hitrejšemu in natančnejšemu prepoznavanju tveganj in priložnosti. To ni obljuba višjih ali stabilnejših donosov, temveč naše prepričanje, da imajo v dolgoročni perspektivi značilnosti in kakovost naložbenega procesa ključen vpliv na rezultate upravljanja vzajemnih skladov,« poudarja Dovč.

Megatrendi

Podobno kot kažejo rezultati omenjene analize in raziskave v Triglav Investments med trendi, ki zaznamujejo tematsko investiranje, poudarjajo energetski prehod, »ki pa ne pomeni le obsežnih naložb v obnovljive vire, omrežja in shranjevanje energije, ampak preobrazbo celotnega gospodarstva in poslovnih modelov. To prinaša priložnosti in tveganja za skoraj vsa podjetja, ne le za energetiko.«

Drugo pomembno področje so zdravstvo, dolgoživost in demografske spremembe, kjer staranje prebivalstva povečuje potrebe po inovativnih zdravilih, tehnološko podprtih storitvah in preventivi, tretje področje pa je digitalizacija z umetno inteligenco na čelu, ki spreminja vse panoge.

»Prav okrog teh megatrendov smo zgradili tudi nekatere naše tematske sklade. Skupno jim je, da jih poganjajo dolgoročne strukturne sile, ne kratkoročna moda, zato so primerna podlaga za potrpežljivega, dolgoročno usmerjenega vlagatelja,« pojasnjuje.

Donosnost

Vzajemni skladi, ki spodbujajo trajnostne značilnosti, sicer dosegajo primerljive donose kot sorodni vzajemni skladi, ki tega cilja nimajo. Morebitna odstopanja po njegovih besedah izhajajo predvsem iz razlik v naložbenih strategijah in procesih, ki niso povezane s trajnostjo.

So pa tematski skladi zaradi svoje osredotočenosti lahko bolj nihajni kot splošni skladi, zato jih vlagateljem predstavljamo kot dopolnitev, ne nadomestilo jedrnega portfelja,« pojasnjuje sogovornik, da odgovorno oziroma tematsko investiranje ne pomeni kompromisa pri donosnosti. Razmerje med donosom, tveganjem in trajnostjo ni izključujoče – ključna je pravilna umestitev naložbe v portfelj glede na vlagateljeve cilje in časovni horizont.

Za vlagatelje je argument donosnosti naložbe pomemben, saj trajnosti ne gre razumeti le kot vprašanja vrednot, ampak tudi kot vira naložbenih priložnosti. »Temu sledi tudi razvoj pristopa pri upravljanju: od negativnega izločanja podjetij k iskanju strukturnih sprememb, ki bodo dolgoročno ustvarjale vrednost,« poudarja Dovč.

Megatrendi spodbujajo preobrazbo poslovnih modelov v tako rekoč vseh panogah, kar ustvarja zmagovalce ter poražence. »Naša naloga je prepoznati prve in se izogniti drugim, ne pa zgolj mehanično izključevati. Izločanje ostaja eno od orodij odgovornega investiranja, a težišče se pri upravljanju seli k aktivnemu iskanju priložnosti, ki jih te spremembe prinašajo.«