Drzna Amerika in previdna Evropa

V svetu kapitala sta si ameriški in evropski način razmišljanja na videz podobna, a hkrati povsem različna. Oba temeljita na demokratičnih sistemih, ki se opirata na kapitalistično ureditev. Razlike pa izvirajo predvsem iz zgodovine, kulture in posledično pravne ureditve.

Torej, na kaj se morajo pripraviti podjetniki in investitorji, če delujejo v ZDA ali merijo na ameriški trg in obratno? Podjetniki in investitorji, ki delujejo na ameriškem trgu ali si za to prizadevajo, se morajo pripraviti na izjemno konkurenčno okolje, kjer prevladujejo hitrost, pragmatičnost in inovativnost. Uspeh zahteva agresivno rast, sprejemanje tveganja, ki je večje kot v Evropi, in sprejemanje kratkoročnega pritiska vlagateljev, pojasnjuje Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja v Triglav Skladih.

In dodaja: »Nasprotno pa morajo tisti, ki delujejo v Evropi, računati na bolj regulirano in birokratsko naravnano okolje, kjer imajo velikokrat pred hitro rastjo prednost skladnost, trajnostni vidiki in dolgoročna strategija. Poleg omenjenega morajo investitorji in podjetniki posvetiti veliko pozornosti varstvu potrošnikov in družbeni odgovornosti. Ključ za uspeh v Evropi se skriva v potrpežljivosti, sposobnosti črpanja razvojnih sredstev in subvencij ter posledično sodelovanju v širših družbenih in/ali čezmejnih projektih.«

Prednosti in slabosti

V svetu kapitala ameriški pristop temelji na ambicioznosti, hitri rasti in prevladi na trgu v obliki tržnega deleža in inovativnosti. Najpomembnejše merilo za uspeh sta donos na kapital in rast, kar ustvarja dinamično in konkurenčno okolje. Kot pojasnjuje Izidor Jerman, si v takem poslovnem okolju podjetja prizadevajo za hitro rast, kar spodbuja inovativnost in večji apetit po tveganju, vendar takšno poslovno okolje pogosto vodi v kratkoročno usmerjenost in zanemarjanje trajnostnih značilnosti.

Tudi Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ (ZDU GIZ), kot glavne prednosti navaja močno kulturo podjetništva, usmerjenost v rast in inovacije, manj regulacije in večjo svobodo, a hkrati tudi večje spodbude za podjetniške poslovne modele. Finančni trgi so zelo razviti in predvsem »globoki«, ki omogočajo lažji dostop do financiranja za startup in scaleup podjetja ter lažji dostop in večjo ponudbo produktov za vlagatelje.

Evropski pristop na drugi strani stremi k večji uravnoteženosti, stabilnosti in družbeni odgovornosti. »Poslovni uspeh je med drugim povezan s širšimi družbenimi cilji, kot sta trajnost in socialna kohezija. To krepi dolgoročno zaupanje, a hkrati upočasnjuje odločitve in posledično zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva v globalnem merilu. Najbolj se to kaže v podjetniški miselnosti, ki v ZDA temelji na kulturi tveganja in eksperimentiranja ter visoke tolerance do neuspehov. To privablja sveži kapital, ki je temelj za hiter razvoj zagonskih podjetij,« navaja Jerman.

V Evropi so mala in srednja podjetja deležna večje zaščite in spodbude (tudi v obliki subvencij in nepovratnih sredstev) za dolgoročne projekte, kar pa povečuje birokracijo, razdrobljenost trga in manjšo naklonjenost tveganju ter posledično omejuje rast. In kot še pojasnjuje sogovornik, evropski trg zaradi tega privablja bistveno manj zagonskega kapitala, kar evropsko gospodarstvo spet dela manj konkurenčno, navaja Izidor Jerman.
In dodaja: »Temelj za agilnejše poslovno okolje v ZDA je regulacija, ki daje prednost inovacijam in svobodi trga, kar je za podjetja osnova za uvajanje novih produktov in storitev. Evropska unija na drugi strani zasleduje strožji in zaščitniški pristop, s poudarkom na pravicah potrošnikov, varstvu podatkov in trajnosti, kar povečuje stroške in zmanjšuje agilnost ter inovacije, ki so temelj za hitro rast in konkurenčnost.«

In zato so, kot navaja Jerman, ZDA vodilne na področju inovacij, kot so digitalne rešitve, biotehnologija in umetna inteligenca. Njihov tržno usmerjeni model spodbuja hitro komercializacijo, a pogosto postavlja dobiček pred etične ali družbene razmisleke.

S tem se strinja tudi Mira Veljić, ki kot največje slabosti poudarja zelo skoncentriran kapital, kar ustvarja socialno neenakost in tudi potencialno politično napetost. Kratkoročna usmerjenost v hitro rast lahko slabo vpliva na dolgoročno vzdržnost modela in dolgoročno trajnost. Manjša zaščita zaposlenih z manj socialne varnosti povzroča napetosti in nezadovoljstvo, še ocenjuje.

»Evropa se bolj opira na politike in strateške projekte, pri čemer daje poudarek trajnosti, čezmejnemu sodelovanju in socialni državi. Velikokrat so evropske inovacije financirane iz kohezijskih sredstev, kar daje prednost bazičnim raziskavam in trajnostnim projektom, kjer pa so velikokrat srečujejo s težavami komercializacije produkta oziroma storitve in posledično globalne prepoznavnosti,« pravi Jerman.

Direktorica ZDU GIZ Mira Veljić pa kot najpomembnejše prednosti Evrope dodaja večji poudarek na dolgoročni stabilnosti, trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti podjetij. Večja zaščita zaposlenih kot tudi potrošnikov ustvarja dolgoročno stabilno delovno silo. »Glavne slabosti so regulativna rigidnost, ki duši podjetniški zagon, manjša toleranca do tveganja, ki zmanjšuje podjetniško drznost, slabši dostop do kapitala za podjetja, ki rastejo (manj razvit ekosistem za tvegan kapital), velika fragmentacija na ravni EU pa vpliva na različne poslovne in pravne sisteme med državami, kar otežuje hitro rast podjetij.

Primerjava Tesle in Volkswagna

In kako lahko omenjeno ponazorimo na konkretnem primeru ameriškega in evropskega podjetja? Kot pravi Izidor Jerman, se primerjava ameriške Tesle in evropskega proizvajalca avtomobilov Volkswagen v danem trenutku zdi najbolj posrečena primerjava med obema regijama. Obe podjetji delujeta v avtomobilski industriji in sta si konkurenta. »Njuna poslovna modela pa sta povsem različna, saj sledita povsem različnim ciljem in vrednotam. Prvi je v izjemno kratkem obdobju iz startupa postal eno vodilnih globalnih podjetij, drugi pa je na podlagi tradicije pod hudimi pritiski in izgubljanjem tržnega deleža.«

Tesla, kot nadaljuje sogovornik, je sinonim ameriške usmerjenosti v hitro rast, osvajanje tržnih deležev in transformativne inovacije, medtem ko Volkswagen predstavlja evropski pristop, pri katerem poslovni proces in z njim povezana uspešnost temeljita na družbeni odgovornosti, stabilni rasti in spoštovanju trajnostnih standardov.

Drznost in previdnost

Obenem je Tesla kot tipičen ameriški startup zrasla s pomočjo tveganega kapitala in okolja, ki dopušča neuspehe, kar ji je omogočilo preživetje in vzpon. Volkswagen pa izhaja iz dolgoletne industrijske tradicije in institucionalne podpore ter gradi rast na stabilnosti in dolgoročnih strategijah, še navaja Jerman. »Pri regulaciji Tesla izkorišča bolj fleksibilno ameriško okolje, ki omogoča hitrejše uvajanje novih tehnologij, medtem ko Volkswagen deluje v okviru stroge evropske zakonodaje – kar sicer upočasnjuje spremembe, a krepi zaupanje in stabilnost. Tudi pri inovacijah Tesla stavi na prelomne tehnologije in globalno prevlado, Volkswagen pa na evropske strateške projekte, sodelovanje in trajnost.«

In kot sklene Jerman, Tesla ponazarja ameriški model, ki ga zaznamujejo drznost, odzivnost in sprejemanje tveganja, medtem ko je Volkswagen sinonim za klasičen evropski model, ki temelji na previdnosti, »pretirani« regulaciji in je dolgoročno usmerjen, četudi na račun nižje donosnosti.

So sinergije sploh možne?

Ali in kako bi lahko poiskali sinergijo med ameriškim in evropskim načinom razmišljanja v svetu kapitala? Tudi Efama v poročilu za leto 2024 navaja, da so lanske naložbene odločitve vlagateljev posameznikov pokazale, da se Evropejci pri vstopu na kapitalske trge močno opirajo na investicijske sklade, še vedno pa največ denarja poskušajo oplemenititi z varčevanjem v depozitih.

Teoretično bi bilo mogoče doseči sinergije med ameriškim in evropskim načinom razmišljanja z združitvijo evropske dolgoročne odgovornosti in ameriške agilnosti. Kot ugotavlja Izidor Jerman iz Triglav Skladov, to pomeni ustvarjanje regulativnega in tržnega okolja, ki spodbuja inovacije in hitrejše odločitve, hkrati pa zagotavlja zadovoljivo raven varstva potrošnikov in trajnostne usmeritve. »Za evropske vlagatelje, ki se preveč dominantno zanašajo na depozite in produkte denarnega trga, bi bila ključna spodbuda v obliki večje finančne pismenosti, še lažjega dostopa do kapitalskih trgov ter enostavnejših, a zaupanja vrednih produktov, ki na dolgi rok prinašajo višjo donosnost.«

Kaj naj bi bil torej učinkovit ekonomski sistem v bodoče? Mira K. Veljić: »Je to transformacija obstoječega kapitalizma v nek model 'transatlantskega' kapitalizma ali pa mogoče bolj socialnega, trajnostnega kapitalizma? Če govorimo o transatlantskem kapitalizmu, naj bi to bila združitev prednosti ameriškega in evropskega sistema. Takšen sistem bi lahko združeval ameriško drznost in hitrost z evropsko stabilnostjo in odgovornostjo. Sinergija bi lahko nastala skozi pametno regulacijo, razvoj 'hibridnih' oblik kapitala, spremembo podjetniške kulture v Evropi (več drznosti) in vpeljavo socialnih varovalk v ZDA (več stabilnosti). Rezultat bi bil kapitalizem, ki ne samo ustvarja bogastvo, ampak ga tudi trajnostno upravlja v korist celotne družbe in planeta. Na področju trga kapitala bi to lahko pomenilo razvoj močnejših skladov tveganega kapitala v EU, ki pa bi delovali pod jasnimi evropskimi ESG-standardnimi okvirji (evropski okvir + ameriški kapital). Ali pa na primer 'Hybrid financing' kot kombinacija tveganega kapitala (ZDA) in razvojnih javnih skladov (EU), ki bi ustvarila stabilno, a agilno financiranje podjetij.«