Mlajše generacije motor rasti indeksnih skladov

Indeksni skladi, sicer bolj znani po angleški kratici ETF (Exchange Traded Fund), so od nišnega finančnega produkta, nastalega v 90. letih prejšnjega stoletja, prešli v več kot 22.000 milijard dolarjev vredno industrijo. Toliko sredstev v teh produktih zdaj upravljajo upravljavci na globalni ravni.

Stranke želijo upravljanje tveganj in donos

Samo med aprilom leta 2025 in aprilom letos se je vrednost naložb v upravljanju povečala za 43 odstotkov, v nedavno objavljeni raziskavi ugotavlja J. P. Morgan in opozarja na prednosti skladov ETF, kot so velika razpršitev naložb, likvidnost tudi znotraj dneva in nizki stroški.

Število indeksnih skladov, ki so vlagateljem na voljo na borzah, je doseglo že skoraj 17.000, od tega jih je približno 4900 v Evropi. Med njimi sta tudi prva tovrstna domača sklada v Sloveniji, ki ju je ponudila Ilirika skladi. Marko Garbajs, izvršni direktor družbe, pojasnjuje, da je ETF kombinacija investicijskega sklada in delnice, ki sledi izbranemu borznemu indeksu.

»Sklad ETF vlagatelju omogoča zelo enostavno in široko razpršitev naložbe, saj z nakupom samo ene delnice sklada ETF lahko investira v košarico večjega števila delnic ali drugih finančnih instrumentov, ki jim ETF sledi,« pojasnjuje. Vlagatelj ima tudi ves čas transparenten vpogled v to, kje je njegov denar investiran, hkrati pa ima v kateremkoli trenutku možnost trgovanja. Za trgovanje z ETF mora vlagatelj odpreti trgovalni račun, kar lahko stori tudi prek aplikacije.

Indeksni skladi domačih ponudnikov so lahko prednost predvsem za manj izkušene vlagatelje, ocenjuje Marko Garbajs. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nižji stroški so, poleg enostavnosti, ena ključnih prednosti indeksnih skladov, poudarja Garbajs – dolgoročno so prihranki zaradi tega lahko precej veliki –, kar gre v primerjavi s klasičnimi investicijskimi skladi predvsem na račun upravljanja. Skladi ETF so pogosto pasivno upravljani, investicijski skladi pa aktivno.

Pomembno poznavanje trgov

Med skupnimi točkami izpostavlja, da oba naložbena produkta regulira in nadzira regulatorni organ, kar je v slovenskem primeru ATVP, oba dnevno izračunavata vrednost enote premoženja ter poročata o svojem poslovanju. »Tako skladi ETF kot klasični vzajemni skladi so primerni za dolgoročno investiranje in zagotavljajo razpršitev prihrankov.

Velika večina ETF je indeksnih, ki sledijo določenim borznim indeksom. Zato so primerni za vlagatelja, ki želi slediti širšemu trgu oziroma določenemu borznemu indeksu, pri tem ne želi staviti na sposobnost posameznega upravljavca sklada, da bo dolgoročno presegel trg,« navaja Garbajs.

Pri vlaganju v ETF je poznavanje kapitalskih trgov lahko pomembno, dodaja, vendar pa ne potrebuje enakega znanja kot pri trgovanju na borzi s posameznimi delnicami, saj gre za investiranje v široko razpršen indeksni ETF. »To omogoča razpršeno vlaganje prihrankov tudi vlagatelju, ki nima dovolj znanja ali časa, da bi sam izbiral in spremljal več posameznih naložb,« na primeru Ilirikinih indeksnih skladov pojasnjuje Garbajs.

ETF kot varčevanje

Mednarodne študije in podatki ponudnikov platform za investiranje kažejo, da predvsem mlajše generacije (na primer generacija Z) pri vplačilih, namenjenih dolgoročnemu investiranju, vse pogosteje posegajo po skladih ETF, v Evropi zaznavajo velik porast mesečnega varčevanja v teh produktih.

V Iliriki med prednostmi, ki jih lahko ima vlagatelj, če izbere vlaganje prek domačih ponudnikov, na primer borznih članov, izpostavljajo komunikacijo v slovenskem jeziku in dostop do lokalne podpore ter da lahko v primeru vprašanj ali težav komunicira neposredno z družbo, ki pozna slovenski trg in lokalno okolje. Svoja ETF sicer ponujajo tudi prek ene od mednarodnih platform.

Izstrelitev Vzajemne, a slovenski družbi sta po letošnjem donosu daleč spredaj

Lokalna prisotnost, komunikacija v maternem jeziku, enostavna dostopnost so nekatere prednosti produktov, ki jih oblikujejo domači ponudniki, našteva Garbajs, kar lahko pride prav predvsem manj izkušenim vlagateljem. »Lokalni produkt je namenjen tudi potrebam domačega vlagatelja,« še dodaja in se dotakne omenjenega trenda varčevanja med mladimi.

V Sloveniji je med letošnjimi novostmi v ponudbi individualni naložbeni račun (INR), Ilirikini skladi ETF, ki sledijo določeni naložbeni politiki, »so lahko vključeni v celotni račun INR in omogočajo dolgoročno varčevanje ob popolni davčni oprostitvi kapitalskih dobičkov po petnajstih letih neprekinjenega varčevanja«.

Mirno kri ob nihanjih

Med zankami, v katere se lahko ujame vlagatelj v ETF, je po Garbajsovih navedbah lahko dejstvo, da prek aplikacije lahko ves čas, v času delovanja borze, enostavno trguje. »Zato je lahko nevarnost, da se bo prepogosto odzval na kratkoročna nihanja na trgih, ki so stalnica v času varčevanja. V času večjih borznih padcev se lahko vlagatelj zaradi strahu odloči prodati svojo naložbo, po močnem vzponu trgov pa jo ponovno kupiti zaradi občutka, da se bo rast nadaljevala.

Takšno vedenje lahko pomembno zmanjša končni donos naložbe vlagatelja. Zato vlagateljem vedno svetujemo, da si opredelijo svoj časovni horizont vlaganja oziroma varčevanja in da izkoristijo nihajnost borz z dodatnimi nakupi v svojo korist,« še pojasnjuje Garbajs.