Hitrejša pot do kapitala: zakaj podjetja vse pogosteje izberejo zasebni dolg

Vse strožja regulativa in zaostrene kreditne politike bank močno vplivajo na dostopnost klasičnih virov financiranja za podjetja, še posebej tista v fazi rasti ali prestrukturiranja. V trenutkih, ko podjetje ne more pravočasno zagotoviti zunanjega kapitala, lahko to pomeni zamujene razvojne priložnosti – ali celo poslovna tveganja. Prav v tem okolju hitro raste pomen alternativnih oblik financiranja, med katerimi zasebni dolg izstopa kot vse pomembnejša rešitev.

Evropa presega 100 milijard evrov zasebnega dolga

V finančnem sistemu imajo vedno večjo vlogo nemonetarne finančne institucije, kamor poleg skladov zasebnega dolga spadajo še zavarovalnice, pokojninski skladi, vzajemni in investicijski skladi ter finančne družbe in lizinška podjetja. Zagotavljajo alternativne in dopolnilne vire financiranja ter ne nazadnje naložbene priložnosti, ki prispevajo k stabilnosti in raznolikosti finančnega trga. Nemonetarne finančne institucije so med letoma 1999 in 2021 glede na poročila Evropske centralne banke povečale delež sredstev v obtoku relativno bolj kot monetarne finančne institucije (npr. poslovne banke).

Na podlagi podatkov, ki jih je Deloitte zbral od posojilodajalcev v poročilu Private Debt Deal Tracker Pomlad 2025, so obsegi zasebnega dolga v Evropi v letu 2024 dosegli najvišjo raven doslej, in sicer 68,7 milijarde evrov. Deloitte poudarja, da so ti podatki delno konservativni, saj so stopnje odzivnosti anketiranih posojilodajalcev v analiziranem obdobju znašale med 55 % in 65 %. Na podlagi ocen celotnega trga Deloitte ocenjuje, da je dejanska skupna vrednost plasiranih sredstev v Evropi presegla 100 milijard evrov.

Ko banke ne zadoščajo, zasebni dolg prinaša fleksibilnost in hitrost

Ker imajo številna podjetja vse več težav pri najemanju bančnih posojil ali pridobivanju svežega kapitala, se v ospredje vse pogosteje postavlja zasebni dolg. Gre za obliko financiranja, ki omogoča hitrejši dostop do sredstev in pogoje, prilagojene specifičnim potrebam podjetij. Ta oblika financiranja zapolnjuje vrzel tam, kjer tradicionalni viri ne zadostujejo ali so omejeni. Globalni trend se močno odraža tudi v regiji. V Sloveniji ga uresničuje družba PRVA Skladi s svojim skladom zasebnega dolga PRVA Private Debt, ki se osredotoča na zapolnjevanje te vrzeli. Sklad zagotavlja prilagodljivo in hitro financiranje za mikro, mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah članicah EU ter tudi državah zunaj EU, kar jim omogoča rast in razvoj.

Postopek odobritve financiranja na skladu PRVA Private Debt se začne s prejetim povpraševanjem podjetja, ki mu sledi temeljit pregled finančnih izkazov, poslovnih načrtov in projekcij ter oblikovanje strukture posojila. Odobritvi posojila naložbenega odbora sklada sledi izplačilo sredstev. PRVA Private Debt iskalcem financiranja, ki niso prepričani, ali je zasebni dolg prava izbira zanje, ponuja posvetovalni pogovor.

Sklad PRVA Private Debt je že podprl več kot 50 podjetij v regiji – od tehnoloških do proizvodnih panog. FOTO: Depositphotos

Zakaj podjetja izberejo zasebni dolg

Povečano število skladov zasebnega dolga in hkrati povečana ponudba trga zasebnega dolga v zadnjih letih sta pripomogla k večji prilagodljivosti in možnosti izbire za posojilojemalce.

Med razlogi, zakaj se podjetje odloči za alternativno financiranje namesto bančnega financiranja, so prilagodljivost, hitrost in dostopnost.

• Prilagodljivost glede strukture posojil: skladi zasebnega dolga običajno ponujajo večjo prilagodljivost pri oblikovanju strukture posojil, kar omogoča prilagoditev pogojev in zneskov specifičnim potrebam podjetja. Banke pogosto uporabljajo standardizirane pogoje, ki niso vedno primerni za vsa podjetja.
• Inovativnost: skladi zasebnega dolga lahko ponudijo inovativne finančne rešitve, kot so prilagodljive obrestne mere, podaljšani roki odplačevanja ali posebni pogoji, ki so bolje prilagojeni naravi posla.
• Hitrost odobritve: postopki odobritve posojil pri skladih zasebnega dolga so običajno hitrejši kot pri bankah. Ta hitrost je ključna za podjetja, ki si ne morejo privoščiti dolgega čakanja in bi brez tega hitrega dostopa do kapitala zamudila poslovne priložnosti.
• Manj birokracije: skladi zasebnega dolga pogosto zahtevajo manj birokracije in bolj poenostavljene postopke, kar pomeni manjšo administrativno obremenitev za podjetja, vendar ne za ceno slabšega skrbnega pregleda podjetja, ki povprašuje po financiranju.
• Podpora rasti in razvoja: skladi zasebnega dolga pogosto bolje razumejo specifične potrebe hitro rastočih ali razvojno usmerjenih podjetij in so pripravljeni ponuditi financiranje, ki podpira dolgoročne strateške cilje.
• Dostopnost: podjetja, ki imajo težave pri pridobivanju bančnih posojil zaradi strožjih pogojev, lahko lažje pridobijo financiranje pri skladih zasebnega dolga. To vključuje podjetja s kratko zgodovino poslovanja, slabšim kreditnim ratingom ali specifičnimi poslovnimi modeli.
• Financiranje v posebnih okoliščinah: skladi zasebnega dolga so pogosto pripravljeni financirati projekte ali podjetja, ki jih banke morda ne bi podprle zaradi visoke stopnje tveganja ali nestandardnih okoliščin.
• Podpora in svetovanje: skladi zasebnega dolga pogosto ponujajo dodatno podporo in svetovanje ter pomagajo podjetjem pri strateškem razvoju in optimizaciji poslovanja, kar ni pogosto pri tradicionalnih bankah.
• Mreženje, povezave in partnerski pristop: skladi zasebnega dolga imajo običajno bogato mrežo poslovnih stikov in partnerjev, kar lahko podjetjem prinese dodatne koristi.

Ko banke ne zadoščajo, zasebni dolg podjetjem omogoči rast, širitev in pravočasno izrabo priložnosti. FOTO: Depositphotos

Ne glede na zapisano je sklad PRVA Private Debt večkrat komplementaren bančnemu financiranju. Posojilo PRVA Private Debt pogosto refinancirajo banke ali pa se določeno posojilo financira skupaj z bankami (bodisi pod enakovrednimi pogoji ali v podrejenem položaju glede na banko).

Naročnik oglasne vsebine je PRVA Skladi