Hrvaški lastniki bolj pripravljeni odpreti lastništvo podjetij kot slovenski

Hrvaški lastniki so nekoliko bolj pripravljeni odpreti lastništvo svojih podjetij in prek borze pridobiti denar za rast. V Sloveniji pa se prihod na borzo še vedno povezuje predvsem z izgubo dela nadzora, dodatno administracijo in večjo javno izpostavljenostjo, ugotavlja Lojze Kozole iz Ilirike. A javne ponudbe delnic imajo po njegovih besedah številne pozitivne učinke tako za podjetja, njegove lastnike, vlagatelje kot celoten kapitalski trg.

Na Hrvaškem so bili v kratkem štirje IPO. Zakaj ocenjujete, da jih v Sloveniji ni, in kako bi jih lahko spodbudili?

Eden najpomembnejših razlogov je moč domačih vlagateljev. Hrvaška ima obvezni drugi pokojninski steber, v katerega se redno steka denar zaposlenih. Pokojninski skladi ta sredstva dolgoročno vlagajo, zato so pomemben vir povpraševanja po delnicah in lahko sodelujejo tudi pri novih borznih izdajah. V Sloveniji dodatno pokojninsko varčevanje temelji večinoma na prostovoljni vključitvi in je po obsegu manjše, zato podjetja v primeru IPO težje računajo na primerljivo močno domače povpraševanje.

Takšna ureditev kaže tudi na večjo usmerjenost Hrvaške v kapitalske trge. Razlika je opazna tudi pri podjetnikih: hrvaški lastniki so nekoliko bolj pripravljeni odpreti lastništvo in prek borze pridobiti denar za rast. V Sloveniji se prihod na borzo še vedno pogosto povezuje predvsem z izgubo dela nadzora, dodatno administracijo in večjo javno izpostavljenostjo. Podjetja se zato pogosteje odločajo za bančno financiranje, lastna sredstva ali prodajo strateškemu vlagatelju.

Več IPO bi lahko spodbudili z večjim vključevanjem prebivalstva in večjih domačih vlagateljev na kapitalske trge, ugodnejšimi pogoji za dolgoročno varčevanje, nižjimi stroški kotacije in manj administrativnimi ovirami. Pomagalo bi tudi, če bi država pri prodaji svojih deležev pogosteje uporabila borzo in del delnic ponudila domačim vlagateljem.

Kakšni so pozitivni učinki IPO?

Pozitivne učinke IPO lahko obravnavamo z vidika podjetja, njegovih lastnikov ter širšega kapitalskega trga.

Za podjetje IPO pomeni dostop do svežega kapitala za investicije, širitev na nove trge, prevzeme ali zmanjšanje zadolženosti. V nasprotju z bančnim posojilom podjetje ni odvisno samo od odločitve ene banke, ampak sredstva lahko pridobi od širokega kroga domačih in tujih vlagateljev. Tega kapitala mu praviloma ni treba vračati, zato lahko okrepi svojo finančno stabilnost.

Kotacija na borzi podjetju prinese tudi večjo prepoznavnost, ugled in preglednost poslovanja. Javno spremljanje poslovanja lahko okrepi disciplino uprave ter zaupanje vlagateljev in poslovnih partnerjev. Delnice podjetje lahko uporabi tudi za nagrajevanje ključnih zaposlenih ali kot plačilno sredstvo pri prevzemih.

Za lastnike IPO pomeni možnost, da prodajo del svojega deleža, ne da bi morali prodati celotno podjetje. To je pomembno predvsem pri družinskih podjetjih in generacijskih prehodih. Podjetje tako lahko ostane samostojno, lastniki pa dobijo možnost prodati del svojega deleža. Z izdajo novih delnic lahko podjetje hkrati pridobi denar za nadaljnjo rast, ne da bi prvotni lastniki nujno izgubili nadzor.

Za vlagatelje in gospodarstvo več IPO pomeni več naložbenih možnosti, več trgovanja in razvitejši kapitalski trg. Vsaka uspešna izdaja lahko opogumi tudi druga podjetja, da razmislijo o prihodu na borzo.

Razvit kapitalski trg omogoča tudi financiranje večjih infrastrukturnih in razvojnih projektov. Del takšnih projektov bi se lahko financiral z delnicami ali obveznicami, ki bi jih kupovali domači in tuji vlagatelji. S tem bi se zmanjšala odvisnost od bančnih posojil in državnega proračuna, prebivalstvo pa bi lahko neposredno sodelovalo pri financiranju domačega gospodarstva.