Na ministrstvu za finance pripravljajo nov pravilnik o izračunu pokojninske rente, ki bo novim upokojencem omogočil prožnejše izplačevanje rent na podlagi sredstev, zbranih v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ). To bo po pričakovanjih izboljšalo izkušnjo ljudi s tem produktom, kar bi lahko bila tudi spodbuda zaposlenim, da na ta način varčujejo za svojo starost.

S prožnejšim izplačevanjem rent bo pokojninsko varčevanje privlačnejše

Podatki ministrstva za gospodarstvo, delo in šport kažejo, da se je lani, tako kot že zadnje desetletje, povečalo število vključenih zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Skoraj 641.000 jih je imelo konec leta v tem produktu skupaj zbranih nekaj več kot štiri milijarde evrov. 

Med zavarovanci so tudi vsi javni uslužbenci, ki jim delodajalci v skladu z zakonodajo morajo vplačevati mesečne premije, preostali so zaposleni v gospodarstvu in samostojni podjetniki.

Več kot tretjina z ustavljenimi vplačili

Svojim zaposlenim je decembra 2025 dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 7026 delodajalcev v Sloveniji, hkrati pa podatki kažejo, da je takrat imelo več kot tretjina vključenih v PDPZ sredstva v zadržanju ali mirovanju.

Pomeni, da mesečnih vplačil na njihove pokojninske račune, na katerih varčujejo za dodatek k javni pokojnini, takrat ni bilo. Kot pojasnjuje Matej Golob Matzele, predsednik uprave Modre zavarovalnice, kjer upravljajo tudi pokojninski sklad javnih uslužbencev, je k tako velikemu deležu zaposlenih, ki imajo sredstva v mirovanju, pomembno prispevala finančna kriza po letu 2010.

Nekatera podjetja, ki so do takrat imela kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter svojim zaposlenim vplačevala premije, so propadla in zbrana sredstva so ostala v kolektivnih shemah, številna pa so zašla v težave in so vplačevanje zamrznila.

»V nekaterih podjetjih se po tej krizi še niso pobrali, večina pa jih danes posluje bolje, vendar marsikje niso ponovno vzpostavili vplačevanja,« pojasnjuje eno od možnosti za mirovanje sredstev, kajti izplačilo, razen v izjemnih primerih, je mogoče šele z upokojitvijo zavarovanca.

Podobno se zgodi tudi, če posameznik odide iz podjetja, kjer so PDPZ imeli, in se zaposli v drugem, kjer te ugodnosti ne ponujajo. Golob Matzele sicer pravi, da je varčevanje v PDPZ za delodajalca tudi davčna olajšava, po drugi strani pa s tem izkazuje skrb za svoje zaposlene ne samo v času delovne aktivnosti, ampak tudi, ko se upokojijo. To dviga ugled podjetja kot delodajalca, kar je v času, ko delovne sile primanjkuje, zelo pomembno.

Pričakuje, da se bo z novo zakonsko določbo, ki od delodajalcev z najmanj desetimi zaposlenimi, ki nimajo PDPZ, zahteva izvedbo pogovora z zaposlenimi o tem, zavest o pomenu PDPZ in na splošno dolgoročnega varčevanja za starost povečala.

Nove priložnosti

Pomembna spodbuda pa bodo po pričakovanjih nova pravila izplačevanja rent. Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je povečala prag zbranih sredstev, ki jih posameznik, vključen v kolektivno obliko zavarovanja, še lahko dvigne v enkratnem znesku, in sicer s 6000 na 12.000 evrov.

Odpravila je tudi obveznost izplačila privarčevanega denarja izključno v obliki doživljenjske rente. To je odgovor predvsem na izkušnje iz prakse, ko so pri nizkih privarčevanih zneskih rente lahko dosegale zanemarljive vrednosti in niso izpolnjevale svojega namena, torej dodatka k pokojnini.

Golob Matzele je ob tem poudaril pomembnost višjih vplačil: »Več ko kdo varčuje, večjo ima možnost, da bo ta pokojnina res lahko deloma nadomestila nižjo predvideno pokojnino iz prvega pokojninskega stebra.«

Poudaril je tudi, da ljudje ob upokojitvi ali nepredvideni okoliščini (na primer poplave, težave z zdravjem) zbrani denar želijo porabiti za drug namen, česar pa zakonodaja ne dopušča –, razen pri omenjenih nizkih vsotah zbranih sredstev.

Splet dejavnikov – nizke rente

V PRVI pokojninski družbi, kjer trenutno izplačujejo približno 7000 rent, višino izplačane rente in zadovoljstvo prejemnikov dodatne pokojnine pojasnjujejo s spletom dejavnikov.

Na prvem mestu je višina privarčevanih sredstev na pokojninskih računih Slovencev. Ta je nizka zaradi razmeroma kratke tradicije prostovoljnega varčevanja za dodatno pokojnino in tudi enkratnih dvigov, za katere so se mnogi odločili po desetih letih vplačevanja, kar jim je v preteklosti omogočala zakonodaja.

Ob strogih pravilih pri izplačevanju privarčevanih sredstev pred zadnjo pokojninsko reformo tako rente pogosto niso bile primerne za varčevalce oziroma niso bile v skladu z njihovimi pričakovanji. Zato so se pogosto odločali za pospešena izplačila.

Kot pojasnjujejo, povprečen privarčevan znesek bodočega upokojenca pri 61 letih pri njih znaša približno 9100 evrov, povprečen prenos v rentni sklad pa je letos 15.000 evrov.

»Oba zneska sta za višino solidne doživljenjske rente ob dejstvu podaljševanja življenjske dobe nizka«, medtem ko povprečna pospešena renta (do 15 let) v povprečju znaša 84 evrov. Napovedana večja fleksibilnost pri izplačevanju privarčevanih sredstev ob upokojitvi bo, kot pričakujejo, vprašanje primernosti rent rešila.

V pričakovanju pravilnika

»Verjamem, da bo novi pravilnik, ki ga pripravlja ministrstvo, zavarovalnicam in pokojninskim družbam omogočil bistveno večjo fleksibilnost pri razvoju novih rentnih produktov in s tem tudi večjo izbiro konkurenčnih produktov za bodoče upokojence,« pravi Matej Golob Matzele.

V PRVI pa poudarjajo, da bi moral novi pravilnik za oblikovanje rent ponuditi rešitve z mislijo na dejstvo, da so privarčevani zneski v PDPZ nizki. Predlagajo časovno omejene pokojninske rente, kar bi zavarovancem omogočilo, da izplačila bolje prilagodijo svojim potrebam ob upokojitvi.

Možnost rent, pri katerih zavarovanec prevzame naložbeno tveganje, bi bila po njihovem zanimiva predvsem za posameznike z višjimi privarčevanimi zneski. Ta oblika rente omogoča nadaljnje plemenitenje sredstev tudi v času prejemanja rente, ob dejstvu, da posameznik v pokoju preživi v povprečju 20 let.

Pomemben korak bi bila tudi odprava nekaterih omejitev pri doživljenjskih rentah, kot je omejitev višje rente na največ dvakratnik nižje rente, kadar privarčevana sredstva presegajo 20.000 evrov.

V družbi sicer ocenjujejo, da bi privlačnost PDPZ lahko okrepili s še večjo fleksibilnostjo tudi v fazi varčevanja, kar je novela pokojninskega zakona deloma že predvidela.