Kaj bi naredili s prvimi 100 evri?

Odločitev, da bomo del prihrankov namenili vlaganju, je pomemben korak, vendar do končnega cilja sledi še kar nekaj pomembnih odločitev. Zelo hitro si je treba namreč zastaviti vprašanje, kam denar sploh usmeriti. Kupiti delnice podjetij, ki jih poznamo, ali izbrati sklad, ki sredstva razporeja med več različnih naložb?

Zato odločitev med skladi in posameznimi delnicami ni toliko vprašanje boljše naložbe kot tega, kateri način vlaganja nam bolj ustreza.

Z enim nakupom do več deset ali več sto podjetij

Ena ključnih razlik med skladom in posamezno delnico je razpršenost. Ko vlagatelj kupi delnico, svoj denar veže na uspeh konkretnega podjetja. Pri skladu pa z enim nakupom pridobi izpostavljenost do več deset ali celo več sto podjetij, zato slab rezultat posamezne družbe praviloma bistveno manj vpliva na celotno naložbo.

David Santro, specialist za prodajo v Savi Infond FOTO: Boštjan Lah

Razpršenost pa ni edina prednost skladov. Vlagatelju ni treba samostojno spremljati poslovnih rezultatov posameznih podjetij, njihove konkurence in vsake spremembe na trgu, saj te naloge prevzamejo profesionalni upravljavci. To pomeni manj časa za raziskovanje in sprejemanje posameznih naložbenih odločitev, kar je lahko pomembno predvsem za tiste, ki želijo premoženje graditi dolgoročno, vendar se z naložbami ne želijo ukvarjati vsak dan.

Seveda tudi skladi niso brez tveganja. Njihova vrednost se spreminja skupaj s finančnimi trgi, na katere vlagajo, zato lahko v obdobjih padcev upade tudi vrednost naložbe. Ključna razlika je predvsem v tem, da je tveganje razporejeno med več različnih naložb in ni odvisno od uspeha enega samega podjetja.

Posamezna delnica pomeni več nadzora in več odgovornosti

Pri nakupu posamezne delnice je odločitev precej bolj neposredna. Vlagatelj izbere konkretno podjetje in s tem stavi na njegovo prihodnjo uspešnost. Če podjetje raste hitreje od trga, je lahko tudi donos višji od povprečja. Hkrati pa je vlagatelj bistveno bolj izpostavljen tveganju, da se podjetju ne bo izšlo po pričakovanjih ali da bo njegova delnica dalj časa izgubljala vrednost.

Tak način vlaganja zato praviloma zahteva več znanja, časa in discipline. Spremljati je treba poslovne rezultate podjetja, razmere v panogi, konkurenco in širše dogajanje na trgih, ob tem pa se znati odzivati tudi na hitre spremembe vrednosti naložbe.

David Santro pravi, da vlagatelje, ki razmišljajo o posameznih delnicah, najprej vpraša, ali imajo dovolj znanja za presojo primerne naložbe in ali so psihološko pripravljeni na hitra nihanja na trgih, tako ob rasti kot ob padcih.

Prav ta vidik je pogosto podcenjen. Večji občutek nadzora lahko deluje privlačno, vendar pomeni tudi večjo odgovornost za vsako posamezno odločitev. Napačna izbira lahko povzroči precejšnje izgube, tudi uspešna podjetja pa lahko preživijo daljša obdobja stagnacije ali padcev, če izgubijo zaupanje vlagateljev.

Pri nakupu posameznih delnic vlagatelj sam izbira podjetja in prevzema več odgovornosti za svoje odločitve. FOTO: Depositphotos

Največja preizkušnja pride, ko trgi padejo

Odločitev za določeno naložbo je precej lažja, ko trgi rastejo. Pravi preizkus za vlagatelja pride takrat, ko se smer obrne in začne vrednost njegovega premoženja upadati. Takrat se pokaže, koliko tveganja je dejansko pripravljen sprejeti in ali lahko kljub negotovosti vztraja pri svojem načrtu.

»Veliko ljudi zelo močno reagira že pri 10-odstotni korekciji, kar kaže, da na večja nihanja niso vedno zares pripravljeni,« opozarja David Santro. Kot dodaja, so padci na delniških trgih normalen del vlaganja, zato jih dolgoročni vlagatelj ne bi smel razumeti zgolj kot razlog za umik, temveč tudi kot del običajnega gibanja trgov.

Pri posameznih delnicah je čustvenim odločitvam še težje ubežati. Ko vlagatelj sam izbere podjetje, se lahko ob hitrem padcu pojavi dvom, ali je bila odločitev napačna in ali bi bilo bolje naložbo prodati. Prav strah ob padcih in pretirano navdušenje ob rasti lahko vodita v odločitve, ki niso nujno skladne z dolgoročnim načrtom.

Cena vlaganja ni samo provizija

Pri izbiri načina vlaganja ni pomemben le potencialni donos, ampak tudi čas, ki smo ga pripravljeni nameniti spremljanju naložb. Pri posameznih delnicah mora vlagatelj spremljati poslovanje podjetij, njihove rezultate, konkurenco in dogajanje na trgih, medtem ko pri skladih velik del tega dela prevzamejo profesionalni upravljavci. Zaradi večje razpršenosti je hkrati manjše tudi tveganje, da bi ena napačna izbira močno vplivala na celotno naložbo.

Razlika se pokaže tudi takrat, ko vlagatelj potrebuje pomoč. Trgovanje prek spletnih platform je lahko stroškovno ugodnejše, vendar praviloma ne vključuje človeške podpore. Pri upravljavcih skladov imajo vlagatelji pogosto na voljo podporo pri vprašanjih, spremembah naložb in administrativnih postopkih. To pride do izraza tudi po prodaji naložbe: slovenski upravljavci skladov praviloma pripravijo podatke za prijavo kapitalskih dobičkov, vlagatelj pa mora pri posameznih delnicah za evidence nakupov, prodaj in morebitnih dividend večinoma poskrbeti sam. »Vlagatelji zelo cenijo, da se imajo s kom pogovoriti, ko jih skrbijo dogajanja na trgu,« pravi David Santro.

Pomemben pa je še en vidik. Raziskave vedenjskih financ kažejo, da vlagatelji radi precenimo svojo sposobnost izbire najboljših naložb in določanja pravega trenutka za nakup ali prodajo. Tudi zato se številni dolgoročni vlagatelji odločajo za bolj razpršene naložbe, pri katerih je vpliv posamezne napačne odločitve manjši.

Sava Infond vlagateljem ponuja različne možnosti dolgoročnega vlaganja ter strokovno podporo pri izbiri naložb glede na njihove cilje in odnos do tveganja. FOTO: Depositphotos

To je tržno sporočilo. Vsebina članka ne pomeni naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji; pri odločanju za nakup ali prodajo velja upoštevati še vrsto dejavnikov, ki v tem članku niso naslovljeni. Pred sprejemom kakršnekoli naložbene odločitve glejte Prospekt z vključenimi pravili upravljanja, Dokument s ključnimi informacijami ter letna in polletna poročila. Navedeni dokumenti in mnoge dodatne informacije so na voljo na www.infond.si. Naložbe v vzajemne sklade so povezane s tveganjem. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Sava Infond d.o.o. ne prevzema odgovornosti in ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi izvirala iz podatkov v tem besedilu.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.