Kaj regijska integracija trgov prinaša vlagateljem

Finančni ministri osmih držav srednje in jugovzhodne Evrope so podpisali memorandum o sodelovanju za integracijo kapitalskih trgov. To bo dolgotrajen proces sprememb in prilagajanja regulacije ter sodelovanja borz. Integracija naj bi prinesla koristi malim in institucionalnim vlagateljem ter podjetjem, ki iščejo dostop do kapitala.

Minister za finance Klemen Boštjančič je s kolegi ministri iz še sedmih drugih držav regije – Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Severne Makedonije – prejšnji mesec podpisal memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi. Namen je ustvariti močnejši in bolj povezan finančni trg v regiji, pravijo na finančnem ministrstvu.

Kapitalski trgi držav se med seboj precej razlikujejo. Borza v Varšavi (WSE) je najbolj likvidna, ima največ transakcij, največji promet in največjo tržno kapitalizacijo, tudi zaradi vlaganj močnih domačih pokojninskih skladov na borzo. Ker je varšavska borza regionalni kapitalski hub, je zanimiva tudi za kotacijo za slovenska podjetja. Na njej od leta 2012 kotirajo delnice Krke, prvo slovensko podjetje s kotacijo na WSE pa je bila Nova KBM, a so bile delnice v bančni sanaciji izbrisane. Po tržni kapitalizaciji in likvidnosti borzi na Poljskem sledita borzi v Budimpešti in Bukarešti.

Med temi borzami pa je letos ljubljanska borza najbolj donosna. Vrednost vodilnega indeksa Sbitop je poskočila za okoli 45 odstotkov, medtem ko se je od indeksov večjih evropskih borz temu še najbolj približal indeks borze v Budimpešti, ki je zrasel za 31 odstotkov. Podobno donosna je tudi borza v Romuniji.

Memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov je splošen in krovni dokument, ki določa okvir in cilje za prihodnje sodelovanje. »Ne gre za takojšnjo rešitev, ampak za dolgoročen proces, katerega podrobnejša izvedba se bo šele načrtovala. Celotni proces bo potekal skrbno in sistematično, v ospredju bosta analiza regulativnih razlik in priprava usklajenih rešitev za harmonizacijo kapitalskih trgov. To pomeni, da bo najprej sledila temeljita ocena stanja, nato bodo na podlagi strokovnih ugotovitev pripravljeni konkretni predlogi in usmeritve za prihodnje spremembe,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Ker gre za tesnejše sodelovanje borz, bo k temu vsaj v odnosu ljubljanske in zagrebške borze pripomoglo tudi to, da je hrvaška borza lastnica slovenske. Spomnimo, da hrvaška država prevzema kvalificirani delež v zagrebški borzi, zaradi česar so nekateri predstavniki slovenske finančne industrije zaskrbljeni, saj obstaja skrb, ali bo ljubljanska borza sledila interesom slovenskega trga kapitala, če bodo ti v nasprotju s hrvaškimi.

S pomočjo pojasnil ministrstva za finance odgovarjamo na nekatera vprašanja o posledicah, ki naj bi jih prinesla regijska integracija kapitalskih trgov.

Vrednost vodilnega indeksa Sbitop je letos poskočila za okoli 45 odstotkov in je najdonosnejša v regiji. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kakšni so cilji memoranduma?

»Najpomembnejši cilji memoranduma so harmonizacija zakonodaje in podpora sodelovanju za povečanje konkurenčnosti sodelujočih držav ter boljši dostop do njihovih kapitalskih trgov,« so pojasnili na finančnem ministrstvu. Podpisnice se zavezujejo, da bodo proučile in uskladile regulativne okvire, vključno s postopki licenciranja in zahtevami po razkritjih, da bi spodbudile čezmejne kapitalske tokove. Poleg tega izražajo podporo pobudi borz regije, ki si prizadeva za globlje operativno in strateško sodelovanje. Memorandum poudarja tudi pomembnost usklajevanja stališč v Evropski uniji, da bi zagotovili, da so interesi in značilnosti regije ustrezno upoštevani pri pripravi evropske zakonodaje.

Kaj pomeni regionalna integracija za fizične vlagatelje?

Regionalna integracija kapitalskih trgov prinaša pomembne prednosti za individualne vlagatelje, so prepričani na ministrstvu za finance: »Ena ključnih prednosti je lažji dostop do širšega nabora naložb, kar omogoča optimalnejšo razpršitev prihrankov. Ko se borze v regiji povezujejo in usklajujejo, se namreč zmanjšajo tehnične in regulativne ovire za čezmejno trgovanje.«

Poleg izboljšanega dostopa in likvidnosti regionalna integracija vpliva tudi na preglednost in zaščito vlagateljev. »Usklajevanje regulativnih standardov v regiji zagotavljajo enotnejša pravila o razkritjih in poslovanju, kar zmanjšuje stroške, tveganja in vzpostavlja zaupanje vlagateljev. Skupni regionalni pristop pri usklajevanju z evropsko zakonodajo pomeni, da se bodo interesi manjših trgov v regiji in s tem tudi interesi njihovih vlagateljev lažje uveljavljali na evropski ravni. Vse to v končni fazi ustvarja varnejše in bolj privlačno okolje za fizične vlagatelje, ki s tem lahko pridobijo več priložnosti za rast svojega premoženja.«

Delnice na Ljubljanski borzi postajajo drage

Kaj integracija pomeni za velike institucionalne vlagatelje?

Trg bo zanje zanimivejši, so prepričani na ministrstvu. Pokojninski skladi in investicijski skladi se navadno izogibajo majhnim in razdrobljenim trgom, saj so stroški raziskav in upravljanja v razmerju do omejenih priložnosti preprosto previsoki. Z vzpostavitvijo enotnega trga pa se ustvari agregiran, večji trg, ki je dovolj privlačen, da pritegne pozornost in sredstva teh velikih igralcev. Skupni regionalni pristop tako rešuje problem nelikvidnosti in nevidnosti, ki sta značilni za manjše kapitalske trge.

Kaj pomeni regionalna integracija za podjetja, ki iščejo dostop do kapitala?

Največja prednost regionalne integracije za podjetja je dostop do večjega bazena kapitala, menijo na ministrstvu: »Namesto da bi bila podjetja omejena zgolj na vlagatelje iz svoje matične države, lahko z enotnim pristopom nagovorijo vlagatelje iz vseh držav podpisnic memoranduma. To povečuje verjetnost, da bodo našli sredstva za financiranje svojih projektov in rasti, ne glede na to, ali gre za vzpostavitev zagonskega podjetja, širitev posla ali financiranje inovacij. Hkrati se zmanjša odvisnost od tradicionalnega bančnega financiranja, kar podjetjem omogoča večjo izbiro in fleksibilnost pri iskanju najustreznejših virov kapitala.«

Povezovanje borz in usklajevanje regulativnih okvirov povečuje prepoznavnost podjetij na regionalni ravni. Podjetje, ki je uvrščeno na borzo v Sloveniji, lahko s to integracijo lažje vzbudi pozornost vlagateljev iz držav podpisnic.

Večja prepoznavnost prinaša večjo likvidnost, kar pomeni, da se s finančnimi instrumenti lažje in hitreje trguje, kar je privlačno tako za individualne kot institucionalne vlagatelje. Posledica je, da podjetja, ki uspešno zberejo kapital na takem trgu, postanejo privlačnejša in dolgoročno lahko ustvarijo večjo vrednost.

Minister za finance Klemen Boštjančič je s kolegi ministri iz še sedmih drugih držav regije prejšnji mesec podpisal memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kako se bodo kapitalski trgi posameznih držav povezovali?

Memorandum opredeljuje več ključnih področij, na katerih se bodo kapitalski trgi posameznih držav prek strateškega sodelovanja povezovali. »To je dolgoročen proces, katerega začetni koraki se šele načrtujejo, z namenom ustvariti učinkovitejši in bolj povezan regionalni trg. Povezovanje ne bo zgolj tehnično, ampak bo zahtevalo usklajen pristop k regulativi in infrastrukturi,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Najpomembnejše področje je harmonizacija regulativnega okolja, torej usklajevanje pravil o licenciranju, razkritij in nadzora. Države so se zavezale k usklajenemu pristopu pri evropskih regulatornih pobudah z željo, da so značilnosti in interesi teh trgov ustrezno upoštevani v evropski zakonodaji. »S tem bodo imele države skupaj večjo pogajalsko moč kot posamezne, kar je ključno za dolgoročno ohranjanje in razvoj kapitalskih trgov v regiji,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Regionalna integracija se bo izvajala tudi na ravni tržne infrastrukture. Lani so memorandum o soglasju podpisale borze v Bratislavi, Bukarešti, Budimpešti, Ljubljani, Sofiji, Varšavi, Zagrebu in Severni Makedoniji. Borze morajo namreč regulativne okvire uresničiti. »S tem, ko so borze že izrazile svojo zavezanost tesnejšemu sodelovanju, ustvarjajo trdno podlago za lažje izvajanje ciljev, ki jim sledijo ministrstva. Ta dvojni pristop – regulativno usklajevanje na vladni ravni in operativno sodelovanje na ravni borz – zagotavlja, da bo proces integracije celovit in učinkovit,« so prepričani na ministrstvu.