V Sloveniji je bilo konec leta 2024 v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) vključenih 627.538 zavarovancev oziroma 63,2 odstotka od skupaj 992.945 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na ministrstvu za delo so zapisali, da se decembra leta 2024 niso vplačevale premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ‒ sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju ‒ za 219.818 zavarovancev. Delodajalcev, ki so svojim zaposlenim omogočali PDPZ, pa je bilo decembra lani 7524, še kažejo podatki. Povprečna mesečna vplačila aktivnih zavarovancev so bila prek zavarovalnic 94,02 evra, prek pokojninskih družb 90,08 evra ter prek vzajemnih oziroma krovnih pokojninskih skladov 51,22 evra (ta brez krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, kjer je bilo povprečje 113,57 evra).

Spodbude vlagateljem povečujejo povpraševanje

Spomnimo, da dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno. V kolektivno se lahko zaposleni vključijo prek delodajalca. To pomeni, da sredstva v njihove pokojninske načrte lahko prispeva tako delodajalec, pa tudi zaposleni sam z odtegljajem od plače.

Izplačila dodatnih pokojnin

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje, upravljajo vzajemni pokojninski skladi in krovni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice. Za dodatne informacije smo vprašali tudi Prvo Pokojninsko družbo, v kateri je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 90.000 članov pokojninskih skladov oziroma več kot 3000 podjetij. Leta 2024 so zbrali 30.552.660 evrov vplačil v premije. Povprečna mesečna premija njihovih članov pa je znašala 59,74 evra, so pojasnili.

»Leta 2024 smo za izplačila dodatnih pokojnin namenili 5.409.212 evrov. Na koncu leta je bilo aktivnih 9634 rentnih polic, do avgusta letos pa se je število rentnikov povečalo na 10.198, kar predstavlja približno šestodstotno rast. Do začetka leta 2025 smo svojim varčevalcem skupaj izplačali že več kot 43 milijonov evrov dodatnih pokojnin,« pojasnjujejo v Prvi pokojninski družbi. In dodajajo, da je povečanje števila rentnikov predvsem posledica staranja prebivalstva, večje ozaveščenosti o pomembnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, rasti kolektivnih zavarovanj v podjetjih ter zaupanja njihovih strank v stabilnost in dolgoročno zanesljivost Prve.

»Kot eden izmed vodilnih ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji si prizadevamo za kakovostno in odgovorno upravljanje sredstev naših članov, s ciljem zagotoviti redno izplačevanje dodatnih pokojnin.« In dodajajo, da je Prva Pokojninska družba članica zavarovalniškega holdinga Skupina Prva, s 25 leti izkušenj, več kot pol milijona zadovoljnih strank, 200 milijoni evrov letne premije in več kot dvema milijardama evrov sredstev v upravljanju v štirih državah JV Evrope.

Vpliv dejavnikov na participacijo v PDPZ

In kateri demografski, ekonomski ali finančni dejavniki vplivajo na participacijo v PDPZ? »Na participacijo v PDPZ vpliva kombinacija več dejavnikov. Najvišja udeležba je dosežena, kadar se združijo stabilne zaposlitve, primerna davčna podpora ter zadostna ozaveščenost posameznikov o prihodnji pokojninski vrzeli. Prva si prizadeva za nenehno izobraževanje ter ozaveščanje članov in podjetij, da je varčevanje za dodatno pokojnino dolgoročno preudaren in varen finančni korak v brezskrbnejšo starost,« izpostavlja Gregor Rovanšek, predsednik uprave Prve Pokojninske družbe.

Kaj pa samodejna vključitev v drugi pokojninski steber? V Sloveniji že 25 let deluje uveljavljen in konkurenčen drugi pokojninski steber z dobrimi donosi, zanesljivimi informacijami o prihodnji demografski sliki, s primerjavami z drugimi državami, ekonomskimi analizami in usklajenimi priporočili (OECD, priporočila evropske komisije, Bela knjiga).

Ko upravljavec sklada najde dobro podjetje, se od njega težko loči

»Uvajanje sprememb, kot je samodejna vključitev zaposlenih, zahteva pogum in voljo za sprejetje odločitev. Kljub nekaterim pozitivnim izjemam in prizadevanjem, ki se zavedajo učinkov drugega pokojninskega stebra, je bila priložnost za izboljšave izkoriščena le delno, saj je to področje, ki zahteva dolgoročen vpogled. Primerna strategija za povečanje vključenosti in zaupanja je v zakon vgrajena samodejna vključitev vseh zaposlenih, po zgledu uveljavljene prakse v Evropi in svetu. V Sloveniji več kot polovica delodajalcev že vključuje svoje sodelavce v dodatno pokojninsko zavarovanje, med njimi tudi vsi javni uslužbenci. To je tako pomembno področje, da odločitve zahtevajo pogum, saj se bodo dolgoročno izkazale kot dobre. Prav je, da so v to vključeni vsi zaposleni, saj s tem zagotavljamo boljšo prihodnost za vse,« še dodaja Gregor Rovanšek.