Kakšno pokojnino boste imeli čez 20 let? Matematika je preprosta

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je danes na enega prejemnika pokojnine le še približno 1,5 zavarovanca. Evropska komisija ocenjuje, da bo leta 2040 v Sloveniji približno 84.000 več prejemnikov pokojnin in okoli 54.000 manj zaposlenih kot leta 2022. Tudi projekcije Statističnega urada RS kažejo izrazito staranje prebivalstva, saj bi bil lahko do leta 2050 skoraj vsak tretji prebivalec starejši od 65 let.

Matematika je preprosta. Vse več ljudi bo prejemalo pokojnino, delež tistih, ki jo financirajo s prispevki, pa se bo zmanjševal. Javni pokojninski sistem bo tudi v prihodnje ostal temelj pokojninske varnosti, vendar bo za ohranjanje življenjskega standarda po upokojitvi vse pomembnejše tudi to, kaj bomo za svojo prihodnost naredili sami.

Ena od možnosti je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), ki ga številni še vedno razumejo predvsem kot dodaten strošek. V resnici pa je to tista finančna odločitev, ki bo posamezniku omogočila dolgoročno varčevanje ob davčnih spodbudah, delodajalcem pa predstavlja učinkovito ugodnost za zaposlene.

Krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja ima tudi širši pomen. Pokojninski skladi imajo pomembno vlogo na finančnih trgih, saj preko svojih naložb pomembno prispevajo k povpraševanju po finančnih instrumentih. S tem ne vplivajo le na stabilnost trga, temveč ustvarjajo tudi priložnosti za njegov nadaljnji razvoj. V Sloveniji in tudi na Hrvaškem se s krepitvijo pokojninskih skladov dodatno spodbuja tudi razvoj finančnega trga.

Razbijamo mit: Prostovoljno pokojninsko varčevanje je le še en strošek

Čeprav se vse več govori o tem, da bo moral za finančno varnost po upokojitvi več odgovornosti prevzeti tudi vsak posameznik, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) še vedno spremljajo številni predsodki. Najpogostejši je, da gre zgolj za dodaten mesečni strošek, ki si ga marsikdo težko privošči.

V resnici je slika precej drugačna. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je eden redkih načinov dolgoročnega varčevanja, pri katerem posameznik ni prepuščen zgolj lastnim vplačilom. Država ga spodbuja z davčno olajšavo, sredstva pa se ves čas plemenitijo na finančnih trgih. Poleg tega so vsa privarčevana sredstva in ustvarjeni donosi ves čas last zavarovanca. Ob upokojitvi jih lahko začne prejemati v obliki dodatne pokojninske rente, ki je pomemben dodaten vir prihodkov v obdobju, ko redna pokojnina pogosto ne zadošča za enak življenjski standard kot v času aktivne kariere.

Prav davčna olajšava je ena največjih, a hkrati najmanj znanih prednosti tega varčevanja. Zaradi nje je dejanski strošek mesečnega vplačila nižji, kot se zdi na prvi pogled.

Za finančno varnejšo prihodnost ni pomembno le, koliko varčujemo, temveč predvsem, kdaj začnemo. FOTO: Depositphotos

Čas je pri pokojninskem varčevanju najpomembnejši zaveznik

Pri pokojninskem varčevanju ni odločilno le, koliko denarja namenimo vsak mesec, temveč predvsem, kdaj začnemo. Prav čas je tisti, ki omogoča, da se donosom vsako leto prištejejo novi donosi, učinek obrestnoobrestnega računa pa z leti postaja vse izrazitejši.

Že nekaj let lahko ob upokojitvi pomeni več deset ali celo več sto tisoč evrov. To nazorno pokaže primer dveh posameznikov, ki vsak mesec v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vplačujeta enak znesek – 100 evrov.

Pri pokojninskem varčevanju je največji zaveznik čas. Čim prej začnemo, tem manj nas lahko ista finančna varnost stane.

Razlika je očitna. Posameznik, ki začne varčevati pri 25 letih, ob enakem mesečnem vplačilu privarčuje več kot trikrat višji znesek kot nekdo, ki začne pri 40 letih. Ne zato, ker bi vplačal bistveno več denarja, temveč zato, ker ima njegov denar precej več časa za plemenitenje.

To potrjuje tudi naslednji podatek: če bi želel posameznik, ki začne varčevati pri 40 letih, do upokojitve privarčevati enak znesek kot nekdo, ki začne pri 25 letih, bi moral namesto 100 evrov mesečno vplačevati kar 368 evrov. Skupaj bi v tem času vplačal več kot 118.000 evrov, mlajši varčevalec pa bi do enakega cilja prišel z manj kot 50.000 evri vplačil.

Dodatno pokojninsko varčevanje je ena najpomembnejših dolgoročnih finančnih odločitev, saj lahko pomembno vpliva na življenjski standard po upokojitvi. FOTO: Depositphotos

Zakaj dodatno pokojninsko varčevanje koristi tudi podjetjem

V zadnjih letih se podjetja vse pogosteje spopadajo z izzivom, kako privabiti in predvsem obdržati dobre zaposlene. Plača ostaja pomemben dejavnik, vendar ni več edini. Zaposleni vse več pozornosti namenjajo ugodnostim, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja, omogočajo večjo prilagodljivost in predvsem zagotavljajo večjo finančno varnost tudi po zaključku aktivne kariere.

Med takšne ugodnosti sodi tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Delodajalec lahko zaposlenim vplačuje premijo, s katero jim pomaga graditi dodatno pokojninsko varnost, hkrati pa krepi svojo privlačnost kot odgovoren in dolgoročno usmerjen delodajalec.

Koristi niso le na strani zaposlenih. Vplačila za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje so za podjetje davčno priznan odhodek, za zaposlenega pa niso obdavčena enako kot plača oziroma drugi prejemki iz delovnega razmerja. Poleg tega sredstva, namenjena pokojninskemu varčevanju, ne vplivajo na uveljavljanje socialnih pravic, kot je na primer višina plačila vrtca.

Pomen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je prepoznala tudi nova zakonodaja. Novela zakona ZPIZ-2O namreč za podjetja z več kot desetimi zaposlenimi uvaja obveznost kolektivnega dialoga o možnosti vključitve zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To ne pomeni, da morajo podjetja zavarovanje obvezno uvesti, temveč jih spodbuja k razmisleku o dolgoročni finančni varnosti zaposlenih in o možnostih, ki jih ponuja drugi pokojninski steber.

* Informativni izračun je narejen za izbrano obdobje in je zgolj informativne narave. Pripravljen je na podlagi predpostavk, veljavnih na dan izdelave, ki se lahko spremenijo, zato za zavarovalnico ni zavezujoč. Informativni izračun temelji na modelu prilagodljivega varčevanja v skladih življenjskega cikla, kjer se naložbena strategija prilagaja starosti zavarovanca:

• do 50. leta: varčevanje v dinamičnem skladu (ciljna letna neto donosnost 9 %),
• od 50. do 62. leta: varčevanje v uravnoteženem skladu (ciljna letna neto donosnost 6 %),
• po 62. letu: varčevanje v zajamčenem skladu (ciljna letna neto donosnost 3,6 %).

Dodatne predpostavke pri izračunu: povprečna mesečna premija 100 €, vstopni stroški v višini 1 %, brez začetnega vložka ter predpostavka upokojitve pri 67 letih.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.