Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi

Je lahko kripto začimba, ki izboljša celoten portfelj?

Mladi vse lažje vstopajo v svet kriptovalut, tradicionalni kapitalski trgi pa se jim težje približajo. Vid Pajič vidi priložnost v povezovanju obeh svetov.
FOTO: Reuters
FOTO: Reuters
N. K.
27. 10. 2026 | 05:00
2. 11. 2026 | 13:44
9:39

Še pred nekaj leti je bilo vlaganje v delnice za marsikoga nekaj zapletenega. Treba je bilo izbrati borznega posrednika, odpreti trgovalni račun in se znajti med številnimi finančnimi izrazi. Danes lahko posameznik z nekaj koraki prek telefona kupi bitcoin, spremlja gibanje kriptovalut in z digitalnim premoženjem trguje kadar koli, tudi sredi noči ali ob koncu tedna. Toda zakaj je svet kriptovalut za številne ljudi tako privlačen, medtem ko se tradicionalno vlaganje v delnice, obveznice ali sklade še vedno zdi precej bolj oddaljeno?

Vid Pajič, član uprave Ilirike, je na konferenci Kapitalski trgi 2026 opozoril, da je zanimanje za kriptovalute v Sloveniji in na Hrvaškem veliko večje kot za nekatere tradicionalne naložbe. FOTO: Voranc Vogel
Vid Pajič, član uprave Ilirike, je na konferenci Kapitalski trgi 2026 opozoril, da je zanimanje za kriptovalute v Sloveniji in na Hrvaškem veliko večje kot za nekatere tradicionalne naložbe. FOTO: Voranc Vogel

Na to vprašanje je na zagrebški konferenci Kapitalski trgi 2026, ki jo je v sklopu Delovega poslovnega centra organizirala družba Delo mediji v sodelovanju z Jutarnjim listom, med drugimi udeleženci odgovarjal Vid Pajič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika. Na okrogli mizi o digitalnih plačilih, tokenizaciji in prihodnosti finančnih trgov je opozoril na zanimivo posebnost Slovenije in Hrvaške. V obeh državah je zanimanje za kriptovalute veliko, precej manj pa je zanimanja za nekatere bolj uveljavljene oblike vlaganja.

Po njegovem mnenju bi lahko bila tehnologija, ki je ljudi navdušila nad kriptom, tudi način, kako jim približati druge naložbe.

Zakaj ljudje tako radi kupujejo kriptovalute?

VIDEO: Zakaj je mladim všeč kriposvet?

Ko so se kriptovalute začele širiti med vlagatelji, je veliko zanimanja vzbujala predvsem možnost hitrega zaslužka. Zgodbe o posameznikih, ki so z bitcoinom ustvarili izjemne donose, so pritegnile pozornost tudi tistih, ki prej o vlaganju niso razmišljali.

Pajič je na konferenci nekoliko hudomušno pripomnil, da je bil kripto na začetku tudi »seksi«. Nakup bitcoina je postal zanimiva tema pogovorov in nekakšen simbol novih finančnih priložnosti. Toda sčasoma se je pokazalo, da ljudi ne privlačijo samo potencialni zaslužki.

»Ljudem je všeč, ker je mogoče te stvari ves čas upravljati. Vedno lahko kupijo, vedno lahko prodajo, poravnave pa so takojšnje,« je pojasnil Pajič. Prav dostopnost je ena pomembnih prednosti digitalnih sredstev. Kriptovalute je mogoče kupovati in prodajati neprekinjeno, medtem ko je trgovanje na tradicionalnih borzah praviloma omejeno na trgovalne ure. Uporabniki so se navadili, da lahko svoje naložbe spremljajo in upravljajo takrat, ko jim ustreza.

To še posebej ustreza generacijam, ki so odrasle s telefoni, digitalnimi storitvami in takojšnjim dostopom do informacij. Zanje je povsem običajno, da lahko finančne opravke uredijo prek aplikacije. Zakaj bi bilo torej vlaganje v druge finančne instrumente bistveno bolj zapleteno?

Pajič je prepričan, da bi se lahko prav iz priljubljenosti kripta kaj naučili tudi tradicionalni ponudniki finančnih storitev. Če je ljudem blizu tehnologija, ki omogoča preprosto trgovanje z digitalnimi sredstvi, bi jim lahko prek podobnih rešitev približali tudi druge naložbene možnosti.

Kripto kot začimba

VIDEO: Ali kriptovalute postajajo legitimen del klasičnega naložbenega portfelja?

Kljub zanimanju za kriptovalute Pajič opozarja, da jih ne bi smeli nekritično postavljati v središče svojega premoženja. Njihove cene so lahko zelo nestanovitne, zanimanje vlagateljev pa se hitro spreminja. Kot je povedal, se povpraševanje po kriptu praviloma okrepi takrat, ko cene rastejo. Ko trg pade, zanimanje pogosto upade, ob prvem večjem odboju pa vlagatelji znova začnejo spraševati po možnostih nakupa.

Takšno vedenje razkriva eno največjih pasti vlaganja. Posameznike lahko k nakupu spodbudita navdušenje in strah, da bodo zamudili priložnost, namesto premišljene odločitve o tem, koliko tveganja so pripravljeni sprejeti. Pajič pri vključevanju kriptovalut v naložbeni portfelj uporablja precej nazorno primerjavo. »Kripto je začimba. Če hrano malo posolimo, je precej boljša, če pa preveč, ni več užitna,« je dejal.

S tem je želel poudariti, da so lahko kriptovalute del razpršenega naložbenega portfelja, vendar je pomembna njihova zastopanost. Na vprašanje o svojem portfelju je razkril, da ima osebno manj kot pet odstotkov premoženja v kriptovalutah, in sicer izključno v bitcoinu. Ob tem je jasno povedal, da gre za njegovo osebno odločitev, ne za naložbeni nasvet.

Kaj, če bi delnice kupovali tako preprosto kot bitcoin?

Po Pajičevem prepričanju lahko tehnologija, ki je ljudi navdušila nad kriptovalutami, približa vlagateljem tudi delnice, obveznice in druge finančne instrumente. FOTO: Voranc Vogel
Po Pajičevem prepričanju lahko tehnologija, ki je ljudi navdušila nad kriptovalutami, približa vlagateljem tudi delnice, obveznice in druge finančne instrumente. FOTO: Voranc Vogel

Prav povezovanje tradicionalnih financ in kriptotehnologije je po Pajičevih besedah ena od pomembnih priložnosti za razvoj kapitalskih trgov. Pri tem ima posebno vlogo tokenizacija, postopek, pri katerem se pravice do določenega sredstva ali finančnega instrumenta predstavijo v obliki digitalnih žetonov.

Takšna tehnologija bi lahko v prihodnje poenostavila nekatere postopke trgovanja in poravnave poslov ter omogočila nove načine dostopa do naložb. Pajič je poudaril predvsem možnost trgovanja zunaj običajnega borznega delovnega časa, ki je za številne uporabnike digitalnih sredstev že samoumevna.

Toda tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja, da bo trg postal bolj razvit ali likviden. Potrebni so ustrezni regulatorni okviri, zaupanja vredna infrastruktura in dovolj zanimanja med vlagatelji. Pajič zato vidi smisel tudi v regulativnih preizkusnih okoljih, kjer bi lahko ponudniki nove rešitve preizkušali pod nadzorom pristojnih institucij.

V Iliriki se s povezovanjem obeh svetov že ukvarjajo. Poleg tradicionalnih finančnih storitev ponujajo tudi storitve, povezane s kriptosredstvi. Vendar Pajič poudarja, da njihov cilj ni zgolj vzporedna ponudba dveh ločenih vrst naložb, temveč iskanje načinov, kako uporabne tehnološke rešitve prenesti iz enega sveta v drugega. »Sebe vidimo kot most med tema dvema svetovoma,« je povedal.

Takšno povezovanje odpira tudi nova vprašanja za borzne posrednike in druge finančne institucije. Trgovanje, ki poteka 24 ur na dan in vse dni v tednu, namreč zahteva drugačno organizacijo poslovanja kot tradicionalna borza. Hkrati postajajo vse pomembnejše varnost podatkov, zanesljivost tehnologije in zaščita vlagateljev.

Pajič je pri tem opozoril, da finančne institucije ustvarjajo in obdelujejo ogromne količine podatkov. Uvajanje umetne inteligence v njihovo poslovanje zato zahteva tudi premišljene odločitve o tem, kje in kako bodo občutljivi podatki shranjeni. Za manjše ponudnike so lahko lastni podatkovni centri predragi, zato vidi priložnost v sodelovanju z zaupanja vrednimi, ustrezno reguliranimi ponudniki infrastrukture.

Bosta Slovenija in Hrvaška tokrat med prvimi?

Čeprav imata Slovenija in Hrvaška majhna kapitalska trga, lahko prav na področju novih tehnologij naredita pomemben korak naprej, so menili udeleženci razprave. FOTO: Voranc Vogel
Čeprav imata Slovenija in Hrvaška majhna kapitalska trga, lahko prav na področju novih tehnologij naredita pomemben korak naprej, so menili udeleženci razprave. FOTO: Voranc Vogel

Čeprav sta Slovenija in Hrvaška majhna kapitalska trga, imata po Pajičevem prepričanju tudi prednost, ker obe državi premoreta močne tehnološke skupnosti, strokovnjake in podjetja, ki se že uveljavljajo v svetu kriptotehnologije. Zato se jima ponuja priložnost, da pri razvoju novih finančnih storitev ne ostaneta samo opazovalki dogajanja v tujini. »Mogoče se bo celo zgodilo, da ne bomo samo gledali, kaj prihaja iz tujine, ampak bomo lahko v prvem valu spreminjali stvari,« je poudaril.

Za primer je omenil kitajsko avtomobilsko industrijo. Kitajska se je namesto dolgotrajnega dohitevanja evropskih proizvajalcev avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem osredotočila na električna vozila in s tem izkoristila priložnost za tehnološki preskok. Podobno bi lahko razmišljale tudi manjše države na področju finančnih tehnologij. Slovenija in Hrvaška po velikosti svojih kapitalskih trgov težko konkurirata največjim svetovnim finančnim središčem, lahko pa razvijata specializirane rešitve in znanje ter potem postaneta prepoznavni tudi zunaj regije.

Zato bo pomembno, da se finančne institucije ne bojijo novih tehnologij, temveč razumejo, kaj lahko z njimi izboljšajo. Kriptovalute so namreč že pokazale, kako hitro lahko digitalne rešitve pritegnejo nove uporabnike. Naslednji izziv je ugotoviti, kako to zanimanje povezati z bolj raznolikimi oblikami dolgoročnega vlaganja. Morda prav generacija, ki je prve naložbene izkušnje pridobila z bitcoinom, odpira pot do drugačnega, tehnološko dostopnejšega kapitalskega trga.

Na konferenci Kapitalski trgi 2026 z naslovom Kapital za prihodnost – kako okrepiti finančno moč in konkurenčnost Evrope in regije, ki sta jo v Zagrebu organizirala družba Delo mediji in Jutarnji list, so razpravljali o prihodnosti evropskega gospodarstva, razvoju kapitalskih trgov in izzivih globalne konkurenčnosti. Na fotografiji z leve proti desni: Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja in direktor Dela, slovenski finančni minister Andrej Šircelj, hrvaški finančni minister in podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Ćorić, direktorica družbe Delo mediji Dragica Grilj ter Dejan Novaković, direktor družbe in v. d. odgovornega urednika Dela. FOTO: Biljana Blivajs/Cropix
Na konferenci Kapitalski trgi 2026 z naslovom Kapital za prihodnost – kako okrepiti finančno moč in konkurenčnost Evrope in regije, ki sta jo v Zagrebu organizirala družba Delo mediji in Jutarnji list, so razpravljali o prihodnosti evropskega gospodarstva, razvoju kapitalskih trgov in izzivih globalne konkurenčnosti. Na fotografiji z leve proti desni: Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja in direktor Dela, slovenski finančni minister Andrej Šircelj, hrvaški finančni minister in podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Ćorić, direktorica družbe Delo mediji Dragica Grilj ter Dejan Novaković, direktor družbe in v. d. odgovornega urednika Dela. FOTO: Biljana Blivajs/Cropix

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine