Galerija
Predstavitvena informacija | Kapitalski trgi
Miti in legende, ki jim še verjamemo o investiranju v sklade
Pri vlaganju v sklade se mnogo investitorjev še vedno zanaša na notranje občutke, mite in legende pri izbiri tega, kam bodo vložili svoj denar.
FOTO: Depositphotos
Ta prepričanja pa so bolj plod strahu kot pa poznavanja delovanja trgov. Čeprav je vlaganje v vzajemne sklade lahko eden najbolj dostopnih načinov, kako lahko posameznik zgradi premoženje za prihodnost, pa lahko prav vera v te mite investitorju prepreči, da bi bil pri vlaganju uspešen.
Po raziskavah, ki jih opravlja DALBAR, imajo najslabše rezultate prav investitorji, ki verjamejo v najpogostejše mite. Največkrat gre za vstopanje in izstopanje ob napačnem času, lovljenje preteklih zmagovalcev ali čustveno odločanje.
Miti so le miti z razlogom. To pa je, da niso resnični. Vlaganje v vzajemne sklade je kljub temu, da so nekateri zaradi napačnega načina vlaganja neuspešni, še vedno dobra odločitev, ki lahko tudi spreminja življenja ne le posameznikov, ampak tudi poznejših generacij.
Prvi mit pravi, da lahko zaupamo skladom, ki so bili v preteklosti donosni
Napaka nekaterih, ki v ta mit verjamejo, je, da ne gledajo v prihodnost, temveč v preteklost. Namesto da bi sklad, v katerega želijo vložiti denar, izbrali na podlagi svojih finančnih ciljev, osebne nagnjenosti k tveganju in časa, ki ga imajo na voljo, izberejo sklad, ki je bil v preteklosti zelo uspešen. Vendar pa pretekla uspešnost še ne zagotavlja visokih donosov tudi v prihodnosti.
Borzni cikli se izmenjujejo, obdobju, ko močno rastejo tehnološke delnice, lahko sledi obdobje, ko so uspešnejše druge vrste naložb, na primer delnice podjetij iz panog surovin ali trgov v razvoju. Nobena vrsta delnic oziroma nobena panoga pa ne raste neprekinjeno in brez padcev; delnice, katerih investitorji so bili lani zmagovalci, so letos lahko borzni poraženci. Prav zato tudi vsi prospekti skladov vsebujejo opozorilo, da pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje rezultate.
Finančna kriza, ki je po trgu pustošila med letoma 2007 in 2009, je delnice, povezane z zdravstvom, uveljavila kot ene najbolj zaupanja vrednih naložb. Pri vlaganju v take delnice takrat ni bilo zaznanih večjih nihanj. Zdravstvo je namreč manj odvisno od vzponov in padcev gospodarstva, saj ljudje zdravstvene storitve in zdravila potrebujejo tudi v slabših gospodarskih razmerah. Napaka, ki jo lahko investitor naredi, pa je, da zaradi uspešnosti takih delnic v obdobju krize pričakuje, da bo pri vlaganju enako uspešen tudi po njej. To pa po normalizaciji stanja ni več resnica, kar lahko vlagatelji jasno vidijo šele za nazaj.
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: »Bolj smiselno je gledati na dolgoročno strategijo sklada. Vsak borzni cikel ima svoje specifike. Za steber portfeljev dolgoročnih vlagateljev zato običajno ne predlagamo skladov z najvišjimi donosi v zadnjem obdobju, ampak širše razpršene sklade, ki so predvsem konstantni skozi daljše obdobje.«
Drugi mit je prepričanje, da je, ko se začnejo padci, čas za umik z borze
Marca 2020 so zaradi razglasitve pandemije covida-19 delniški trgi strmo padli. Številni vlagatelji so v paniki in strahu prodali svoje naložbe in se odločili, da bodo znova vstopili na trg, ko se stanje na svetu stabilizira. Prav tu pa so naredili napako, saj se je trg začel normalizirati že veliko prej, največji del rasti je sledil že v naslednjih mesecih. Tisti, ki so pred vlaganjem čakali na dobre novice, so zamudili najboljši čas za vstop in so posledično delnice kupovali po precej višjih cenah, kot bi jih sicer.
Poskus ugotovitve, kdaj je popoln trenutek za nakup, se zdi logičen, v praksi pa gre skoraj vedno narobe. Kdor izstopi ob padcu, pogosto zamudi tudi najmočnejše dni okrevanja.
Leta 2022 je ena največjih ameriških družb za finančne storitve Charles Schwab primerjala pet različnih načinov investiranja. Ker ni mogoče uganiti popolnega trenutka za investiranje, je bil vrstni red uspešnosti po 20 letih raziskovanja naslednji:
- vlaganje na prvi trgovalni dan v letu,
- mesečno vlaganje v enakih obrokih,
- vlaganje na najslabši možni trenutek v letu (na vrhu trga),
- neinvestiranje in ohranjanje denarja v gotovini.
Denar je tako bolj pametno vložiti takoj ali postopoma kot pa čakati na popoln trenutek. Celo vlagatelj, ki bi vsako leto vlagal ob najslabšem možnem času, bi imel več uspeha kot pa tisti, ki čaka na popoln trenutek za investiranje. Za dolgoročni uspeh je veliko pomembneje biti na trgu kot pa poskušati uganiti popoln trenutek za vstop.
FOTO: Sava Infond
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: »Vlagatelj naj se ne glede na kratkoročne tržne premike drži strategije, ki si jo je s finančnim strokovnjakom zadal na začetku investiranja. Utemeljeni razlogi za spremembo strukture portfelja so predvsem spremembe življenjskih okoliščin vlagatelja (npr. potreba po selitvi, dedovanje premoženja), ne pa kratkoročno gibanje na borzi.«
Tretji mit je, da je za začetek investiranja treba ujeti pravi trenutek
Warren Buffett: »Najboljši čas za vlaganje je bil včeraj, drugi najboljši čas za vlaganje je danes.«
Čakanje na popoln trenutek za investiranje je v bistvu oblika odlašanja. Vlagatelj čaka na nižje cene, mirnejše razmere ali bolj spodbudne novice, medtem pa lahko cene na trgu že krepko zrastejo. Ob pogledu za nazaj so zgodovinsko gledano trgi večino časa v stanju rasti, obdobja padcev so praviloma krajša, vedno pa jim sledijo obdobja rasti.
Pri dolgoročnem vlaganju je zato pomembno predvsem, koliko časa je denar dejansko naložen. Daljše obdobje vlaganja namreč povečuje možnost, da se nihanja na trgu izravnajo, hkrati pa začne delovati učinek obrestnoobrestnega računa, to pa pomeni, da se donos ne ustvarja več samo na prvotno vloženem denarju, ampak tudi na že ustvarjenem donosu.
Kako ne izgubiti denarja na delniških trgih? Tako, da se odločite za dolgoročno vlaganje.
Težava pri čakanju na popoln trenutek za vstop je v tem, da vlagatelj šele za nazaj lahko zanesljivo ugotovi, kdaj je trg dosegel najnižjo točko. Obrat se lahko zgodi hitro, zato lahko tisti, ki čaka na jasne znake okrevanja, zamudi že prvi del rasti.
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: »Trgi večino časa rastejo. Najboljši trenutek za začetek je zato matematično gledano čim prej. Zavedati se je treba, da so statistično gledano zmagovalci tisti vlagatelji, ki investirajo najdlje.«
Četrti mit: Za investiranje sem že prestar
Ljudje po petdesetem letu so pogosto prepričani, da je zanje že prepozno ali da nimajo več dovolj časa, da bi se jim investiranje splačalo. Številni si želijo, da bi začeli investirati pri petindvajsetih, saj menijo, da bi jim le tako lahko uspelo. S tem pa delajo veliko napako, saj so pred njimi še desetletja življenja, kar je še vedno dovolj dolgo obdobje za uspešnost pri vlaganju.
Presenetljivo je, da veliko ljudi vlaga tudi po upokojitvi, saj želijo ohraniti kupno moč svojega premoženja. Odločilni dejavnik pri vlaganju namreč ni starost, temveč to, kdaj boste sredstva potrebovali, kakšna je vaša toleranca do tveganja in kakšen je vaš končni cilj – je to denar, ki bi si ga želeli izplačevati poleg plače, pokojnine, ali vlagate za boljše življenje svojih otrok in vnukov?
Starost sama po sebi ni odločilni dejavnik pri vlaganju. Pomembneje je, koliko časa lahko denar ostane naložen, za kaj ga boste potrebovali in koliko nihanja njegove vrednosti ste pripravljeni sprejeti
Vzajemni skladi nikakor niso namenjeni le mladim in izkušenim vlagateljem. Ponudba skladov je dovolj velika, da se pravi sklad najde za vsakogar ne glede na starost, dohodek ali finančne cilje. Za vsak profil obstaja sklad ali pa kombinacija skladov, ki bodo ustrezali posamezniku. Edina razlika med mladim in starejšim vlagateljem je ta, da bo vlagatelj, ki začne investirati pozneje v življenju, morda izbral manj tvegane naložbe ali krajše obdobje varčevanja.
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: » Pogosto se srečamo tudi z vlagatelji v zrelih letih, ki imajo svojo eksistenco že zagotovljeno s preostalim premoženjem (npr. nepremičnine), denar v vzajemnih skladih pa bodo predvidoma nekoč dedovali otroci ali vnuki. V takih primerih je lahko priporočena struktura portfelja povsem drugačna kot na primer pri vlagateljih, ki investirajo sredstva kot rezervo za morebitne stroške zdravstvenih posegov ali pa doma starejših občanov.«
FOTO: Depositphotos
Peti mit pravi, da več aktivnosti vodi v boljše rezultate pri vlaganju
Redno spremljanje in preverjanje stanja na trgu lahko vlagatelju bolj škodi kot pa koristi, saj daje lažen občutek nadzora, stalno nihanje na trgih pa lahko vlagatelja spodbudi k nepremišljenim odločitvam, kot so prodaja naložbe ob manjšem padcu, menjava sklada po slabšem mesecu ali nespametno kupovanje delnic drugega sklada ob spodbudnih novicah. Takšno nenehno kupovanje, prodajanje in menjavanje naložb lahko dolgoročnemu rezultatu celo škodi.
Na to opozarja tudi raziskava DALBAR, ki že vrsto let proučuje vedenje vlagateljev, njene ugotovitve pa kažejo, da na končni rezultat ne vpliva samo izbira naložbe, temveč tudi odločitve vlagatelja med samim obdobjem investiranja.
Investiranje v vzajemne sklade ni stvar špekulacij, spremljanje dobro zastavljenega portfelja mora biti približno tako zabavno kot gledanje barve, ki se suši na steni. V enem dnevu je skoraj 50-odstotna verjetnost, da naložba ustvari izgubo. Zakaj torej gledati vsak dan ali teden? Vlagatelj, ki pregleda portfelj enkrat na leto, sploh ne bo zaznal, da se je kaj dinamičnega dogajalo.
Danes ima vlagatelj še več razlogov, da se odzove prehitro. Vlagatelj lahko vrednost svojega portfelja preveri kadar koli, hkrati pa je vsak dan izpostavljen množici novic, napovedi in komentarjev o dogajanju na trgih. Zato se lahko kratkoročni padci in rasti zdijo veliko pomembnejši, kot so v resnici za nekoga, ki vlaga več let. Z daljšanjem obdobja opazovanja kratkoročna nihanja izgubljajo pomen, pri dolgoročnem investiranju zato nenehno spremljanje in spreminjanje naložb ni znak bolj premišljenega vlaganja. Pomembnejša sta ustrezno sestavljen portfelj in vztrajanje pri zastavljeni strategiji.
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: »Bistveno bolj smiselno je, da se vlagatelj na začetku drži premišljeno zastavljene strategije, portfelj pa pregleda enkrat letno ali ob večjih spremembah osebnih okoliščin.«
Šesti mit je za vlagatelje najbolj pereč: Lahko izgubim ves denar
Za investitorje, ki ves svoj denar vložijo v eno podjetje, res obstaja možnost, da ob propadu tega podjetja izgubijo ves svoj vložek. Pri vzajemnih skladih pa je premoženje razpršeno med številne naložbe, s tem pa se neprimerljivo zmanjša nevarnost za vlagatelja, da bi imel zaradi vlaganja dolgoročno izgubo. V skladu so delnice več deset, sto ali celo več podjetij – da bi vlagatelj izgubil ves denar, bi moral praktično propasti velik del vseh podjetij, kar pa ni verjetno.
Ta strah večkrat izhaja iz tega, da vlagatelj ne ločuje med tveganjem nihanja vrednosti naložbe in tveganjem propada družbe za upravljanje. Premoženje vlagateljev in premoženje družbe za upravljanje sta namreč po zakonu strogo ločena.
To sicer ne pomeni, da je vlaganje v vzajemne sklade popolnoma varno pred izgubami. Vrednost naložbe lahko ob padcih na trgih tudi občutneje upade, pri bolj tveganih skladih pa so lahko nihanja večja. Ključna razlika je med začasnim padcem vrednosti in popolno izgubo vloženega denarja. Razpršitev med več podjetij, panog in trgov zmanjša odvisnost portfelja od uspeha ene same naložbe, ne more pa povsem odpraviti možnosti, da vrednost naložb zaradi dogajanja na trgih pade. Tudi zato niso vsi vzajemni skladi enako tvegani. Vrednost delniških skladov praviloma niha bolj kot vrednost obvezniških in drugih manj tveganih skladov, zato mora biti izbira naložbe usklajena predvsem s časom, v katerem bo vlagatelj sredstva potreboval, in njegovo pripravljenostjo sprejemati nihanja.
Jan Humar, specialist prodaje, Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o.: »Sredstva sklada se vodijo pri skrbniški banki, ločeno od bilance upravljavca. Če bi družba za upravljanje prenehala poslovati, to ne pomeni izgube vloženih sredstev. Upravljanje sklada se praviloma prenese na drugo ustrezno družbo, sicer pa se izvede zakonsko določen postopek likvidacije, v katerem vlagatelji prejmejo sorazmerni delež premoženja sklada. Vrednost naložbe se seveda giblje z gibanjem trga, kar je sestavni del vsakega investiranja, ni pa enako tveganju popolne izgube zaradi propada upravljavca.«
Miti o investiranju v vzajemne sklade večinoma izvirajo iz istega – strahu pred negotovostjo in želje po nadzoru nad nečim, kar je po naravi nepredvidljivo. Podatki in dolgoletne izkušnje pa dosledno kažejo, da uspeh pri vlaganju ni odvisen od tega, ali znamo uganiti pravi trenutek za nakup in prodajo, izbrati sklad, ki je bil najboljši lani, ali nenehno spreminjati svoje naložbe, temveč od jasno zastavljene strategije, discipline in časa, ki ga naložbam pustimo, da rastejo. Kdor razume ta osnovna načela, lahko mite pusti za sabo in gradi premoženje bolj mirno in običajno tudi bolj uspešno.
FOTO: Depositphotos
To je tržno sporočilo. Vsebina članka ni naložbeno priporočilo ali storitev investicijskega svetovanja niti ni ponudba ali vabilo k nakupu ali prodaji; pri odločanju za nakup ali prodajo velja upoštevati še vrsto dejavnikov, ki v tem članku niso poudarjeni. Pred sprejetjem kakršne koli naložbene odločitve glejte prospekt z vključenimi pravili upravljanja, dokument s ključnimi informacijami ter letna in polletna poročila. Navedeni dokumenti in mnoge dodatne informacije so na voljo na www.infond.si. Naložbe v vzajemne sklade so povezane s tveganjem. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. Sava Infond d. o. o. ne prevzema odgovornosti in ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi izvirala iz podatkov v tem besedilu.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
