

Oglejte si videointervju z Vidom Pajičem, članom uprave borznoposredniške hiše Ilirika, in preverite, zakaj pri vlaganju največkrat izgubimo prav takrat, ko predolgo čakamo:
Slovenci znamo varčevati. Precej težje pa se odločimo, kam vložiti privarčevani denar. Na bančnih računih in depozitih še vedno ostajajo desetine milijard evrov, marsikoga pa misel na vlaganje na kapitalskih trgih še vedno odvrača. Največji razlogi so strah, pomanjkanje znanja in prepričanje, da je za vlaganje treba izbrati pravi trenutek.
»Enostavno ne razumem, zakaj ljudje pustijo, da so na primer v zadnjih petih letih na bankah izgubili četrtino sredstev. Pri računu, na katerem je 100.000 evrov, so ljudje dejansko izgubili 25.000 evrov, če upoštevamo inflacijo,« zelo neposredno opozarja Vid Pajič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika.
Prav občutek, da je denar na bančnem računu varen, je po njegovem eden od razlogov, da pri dolgoročnem varčevanju spregledamo drugo tveganje, izgubljanje kupne moči. V intervjuju zato razbija nekatere najbolj zakoreninjene predstave o vlaganju. Hkrati tudi pojasni, zakaj za začetek ni treba poznati vsake delnice, kaj vlagateljem prinašajo Ilirika ETF skladi in individualni naložbeni računi ter katere napake nas lahko na dolgi rok stanejo največ.
In kaj pravi tistim, ki še vedno čakajo na pravi trenutek? »Z vlaganjem je tako kot s sajenjem drevesa. Najboljši čas je bil pred 20 leti, drugi najboljši je danes.«

»Najboljši čas je bil pred 20 leti, drugi najboljši je danes.«
Zakaj se Slovenci še vedno bojimo vlagati na kapitalske trge? Je ta strah upravičen?
Strah pred vlaganjem na kapitalske trge je deloma pridobljen, ni pa upravičen. Imeli smo nekaj slabih zgodb. Ljudje nimajo dovolj znanja na tem področju, nihče jih ni poučil, zakaj se vlaganje splača in zakaj je nujno vlagati. Rezultat je 30 milijard evrov na depozitih, ocenjuje pa se, da imamo še približno 10 milijard evrov v gotovini. Torej skupaj 40 milijard evrov, ki dobesedno ne delajo nič.
Koliko znanja sploh potrebujemo za začetek vlaganja? Je pomanjkanje znanja upravičen razlog za strah?
Za začetek vlaganja je v bistvu edino znanje, ki ga potrebujete, to, da veste, da morate vlagati. Vse drugo lahko uredimo mi. Pri tistih, ki želijo vlagati sami, je nekoliko drugače, saj že potrebujejo določeno znanje. Toda za začetek je pomembno predvsem vedeti, da je treba vlagati in da če ne vlagate, lahko na dolgi rok izredno veliko izgubljate.
Zakaj so računi INR pomembni tudi za običajnega varčevalca?
Računi INR (Individualni naložbeni računi) so po mojem, takoj za certifikati, pri katerih je bilo seveda še bolje, saj nam je nekdo nekaj podaril, najboljša stvar, ki se je zgodila na slovenskem kapitalskem trgu. Mislim, da bi se moral vsak posameznik pozanimati o tem računu, ker je davčno izredno ugoden in zelo enostaven za uporabo. Država je pri pripravi zakonodaje imela v mislih, kako denar iz depozitov, kjer ne dela nič, preusmeriti v donosnejše naložbe. Zakon je zato napisan tako, da je produkt za uporabnika kar najbolj poenostavljen.
Individualni naložbeni račun je namenjen dolgoročnemu vlaganju ter prinaša davčno ugodnejšo obravnavo in manj administracije. Prek njega lahko vlagate tudi v Ilirika ETF sklade in druge dovoljene finančne instrumente.
Pri Iliriki lahko INR odprete povsem digitalno prek mobilne aplikacije ILIRIKA, postopek pa traja le nekaj minut. Če potrebujete pomoč, so vam na voljo tudi svetovalci Ilirike.
Odprite INR pri Iliriki in naredite prvi korak k dolgoročnemu vlaganju.
Kako lahko nekdo danes začne vlagati prek INR?
Pri nas lahko račun odprete prek aplikacije v petih minutah, ne da bi morali zapustiti svoj dom. Nato lahko izberete, ali vlagamo za vas ali pa sami kupite Ilirika ETF sklad. Ves čas je na voljo tudi pomoč po telefonu. Dokler delujejo borze, je pri nas nekdo na voljo, ki lahko pomaga pri vprašanjih.
Težko bi bilo še bolj preprosto. Kupite Ilirika ETF sklad in takoj dobite razpršen portfelj, pri izboru naložb pa ne potrebujete posebnega znanja. Poleg tega gre za cenovno ugoden produkt, zato me ne preseneča, da je v tujini tako priljubljen.

»INR računi so po mojem […] najboljša stvar, ki se je zgodila na slovenskem kapitalskem trgu.«
Kaj pravzaprav je Ilirika ETF in katere so njegove glavne prednosti?
Ilirika ETF je sklad, ki kotira na borzi. Njegova prednost je, da lahko že z zelo majhnim vložkom dobite globalno razpršen portfelj in vam ni treba izbirati vsake delnice posebej. Vložki so lahko zelo majhni, vrednost enote naših Ilirika ETF-ov je nekaj več kot 10 evrov, zato lahko začnete že z manjšimi zneski.
Glavna prednost Ilirika ETF sklada je, da je preprost, ne zahteva veliko dela, omogoča donose globalnih indeksov in ima hkrati zelo nizke stroške. Ilirika ETF skladi imajo veliko nižje stroške kot običajni skladi, pri katerih so lahko stroški tudi do štirikrat višji. Pri Ilirika ETF skladih je upravljavska provizija na primer 0,6 odstotka. Na dolgi rok se ta razlika v provizijah zelo pozna pri donosu. Ni namreč vseeno, ali za upravljanje plačujete 0,6 ali 2,5 odstotka.
Za katere življenjske cilje je dolgoročno vlaganje na kapitalskih trgih najbolj smiselno in kako dolg naj bo časovni horizont?
Na kapitalskih trgih imamo več različnih produktov. Če se osredotočimo na delniške naložbe, se je zanje smiselno odločiti že pri obdobju pet do sedem let ali več. Pri dolgoročnih ciljih, kot je na primer varčevanje za pokojnino, pa je po mojem mnenju edina slabša možnost od tega, da se ne odločimo za delniške naložbe, ta, da sploh ne varčujemo.
Vid Pajič izpostavlja tri predstave o vlaganju, ki so med slovenskimi varčevalci še vedno zakoreninjene.
Mit 1: Borza je preveč tvegana.
Borza je lahko tvegana predvsem na kratek rok, ko bomo vloženi denar kmalu potrebovali. Pri dolgoročnem varčevanju pa je treba upoštevati tudi tveganje, da prihranki ne dohajajo inflacije in zato izgubljajo kupno moč.
»Borza je tvegana, če vi potrebujete denar jutri, čez eno leto ali podobno. Nihaj na borzi je tveganje na kratek rok. Na dolgi rok je pa tveganje, da vaše naložbe naredijo manj kot inflacija.«
Mit 2: Nepremičnina je vedno najboljša naložba.
Pri nepremičninah lažje sprejmemo nihanje vrednosti z razlago, da jih tako ali tako ne nameravamo prodati. Pri delnicah pa nas že krajši padec pogosto prestraši. Pajič opozarja predvsem na nevarnost, da bi bilo vse premoženje v eni sami vrsti naložbe.
»Nepremičnina je v redu naložba za velike portfelje, ne pa da je to vaš celotni portfelj.«
Mit 3: Zlato vedno ohranja vrednost.
Tudi zlato ima svoje cikle, nihanja in obdobja zelo nizkih ali negativnih donosov. Zato ima lahko svoje mesto v razpršenem portfelju, ne pomeni pa samodejno varne dolgoročne naložbe za vse razmere.
»Tudi zlato ima svoje mesto v portfelju, ampak spet ni nekaj, kar bi bilo glavna naložba.«
Veliko ljudi čaka na pravi trenutek za vstop na trg. Ali ta sploh obstaja?
Obstaja. Zagotovo. To je danes. Z vlaganjem je tako kot s sajenjem drevesa: najboljši čas je bil pred 20 leti, drugi najboljši je danes. Tukaj res ni veliko za filozofirati.
Ljudje se morajo zavedati, da je praktično nemogoče natančno določiti, kdaj je najboljši trenutek za vstop na trg. Glede tega se motijo tudi največji svetovni strokovnjaki. Zato je pomembno predvsem začeti. Še posebej pri ljudeh, ki varčujejo postopoma in nimajo enkratnega zneska za vložek. Pomembno je začeti vlagati redno, mesečno, po možnosti s trajnikom, da se znesek vsak mesec samodejno odvede.
Statistike kažejo, da tisti, ki ta proces avtomatizirajo, dosegajo precej boljše rezultate od tistih, ki si rečejo: »Saj imam dovolj discipline, bom sam vplačeval.« Če pogledamo dveletno obdobje, približno 90 odstotkov ljudi brez trajnika nima vseh 24 rednih mesečnih vplačil. Pri tistih, ki imajo trajnik, je razmerje skoraj obrnjeno: približno 90 odstotkov jih opravi vseh 24 mesečnih vplačil. Najpomembneje je torej začeti. Včeraj je mimo, jutri pa je še daleč, zato je treba začeti danes.
Katere napake pri dolgoročnem vlaganju nas lahko stanejo največ?
Najdražja napaka je napačen izbor naložb, denimo to, da depozite uporabljamo za dolgoročno varčevanje. Druga pogosta napaka je, da nismo redni in disciplinirani. Ljudje se, predvsem na začetku, ob manjšem padcu pogosto ustrašijo, se umaknejo in želijo zaščititi sredstva, potem pa se na trg vrnejo prepozno in veliko zamudijo.
Velika napaka je tudi to, da začnemo prepozno. Analize kažejo, da Slovenci o varčevanju za pokojnino resneje začnemo razmišljati šele po 45. letu, marsikdo pa šele okoli 50. leta, ko je velik del delovne dobe že za nami. Prav odlašanje je lahko zelo drago.
Mladim staršem zato pogosto rečem, naj začnejo varčevati za otroka, tudi če gre za manjši znesek. Veliko staršev si lahko privošči 50 evrov na mesec. Če želite otroku nekoč pomagati do nepremičnine, je veliko lažje več let namenjati 50 evrov na mesec kot pa pozneje naenkrat zbrati 30.000 evrov za polog. Pomembno je torej začeti čim prej in izbrati pravi naložbeni razred.

Kaj dolgoročno pomeni, če za pokojnino varčujemo na banki namesto na delniških trgih?
Razlike so res velike. Če pogledamo konkreten primer na zgodovinskih podatkih, lahko vidimo, da bi morala oseba, ki za pokojnino varčuje na banki, varčevati približno štirikrat toliko kot oseba, ki vlaga na delniških trgih. Če malo poenostavimo: 100 evrov na mesec si za pokojninsko varčevanje lahko privošči veliko ljudi, 400 evrov pa je že precej visok znesek. Na koncu pa bi prišli do enakega zneska.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima na računu 20.000 evrov?
Najprej bi mu svetoval, naj odpre račun INR in začne vlagati, saj prinaša velike davčne ugodnosti in je enostaven za uporabo. Nato je treba ta sredstva nekam vložiti. Tukaj bi priporočil Ilirika ETF sklade, s katerimi lahko sredstva preprosto razprši in doseže tudi globalno razpršitev brez posebnega napora. To bi bilo moje priporočilo za takšno osebo.
»Najdražja napaka od vseh je zagotovo napačen izbor naložb. Torej, da uporabljamo depozite za dolgoročna vlaganja.«
To je tržno sporočilo. Informacije v tržnem sporočilu so namenjene seznanjanju vlagateljev z investicijskimi storitvami oziroma naložbenimi varčevalnimi produkti ILIRIKE, ter zagotavljanju splošnih informacij strankam in potencialnim strankam ter v nobenem primeru niso naložbeno priporočilo ali storitev investicijskega svetovanja. ILIRIKA pri poslovanju s finančnimi instrumenti nastopa kot borzna posrednica oz. upravljavka premoženja. Pri vsakem nakupu finančnih instrumentov vlagatelj prevzema tveganje, da bo ob njihovi prodaji oziroma zapadlosti dobil manj sredstev, kot jih je vanje investiral. Podatki, ki se nanašajo na prejšnjo uspešnost posameznega finančnega instrumenta ali naložbene politike, niso zanesljiv kazalnik rezultatov v prihodnosti. ILIRIKA ne prevzema nobenih tveganj vlagateljev v zvezi s finančnimi instrumenti. Predlagamo, da pred odločitvijo o naložbi preberete prospekt oziroma ponudbeni dokument, da bi ocenili morebitna tveganja, potencialen donos in prednosti naložbe. Za ustrezno investicijsko odločitev se je treba seznaniti z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v finančne instrumente, zato je priporočljivo, da investicijskih odločitev ne sprejemate zgolj na podlagi tu objavljenih informacij, temveč se o tem prej posvetujete s pooblaščenimi strokovnjaki.
Pred sprejetjem naložbene odločitve si preberite splošne pogoje dostopne na naši spletni strani https://www.ilirika.si/.
Naročnik oglasne vsebine je ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.