Pokojninska reforma je zamujena priložnost

Medtem ko hrvaški pokojninski skladi upravljajo s sredstvi v obsegu 30 odstotkov hrvaškega BDP, slovenski le s sredstvi, v velikosti med sedmimi in osmimi odstotki slovenskega BDP. Pokojninska reforma, ki je v zakonodajnem postopku, je zato zamujena priložnost, je bil kritičen predsednik uprave Skupine Prva Janez Kranjc.

Na Hrvaškem je namreč varčevanje v drugi pokojninski steber obvezno, medtem ko je v Sloveniji prostovoljno, kar pomeni, da imamo v Sloveniji manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva sploh vključenega v pokojninski steber, je poudaril Kranjc.

»Pokojninska reforma v Sloveniji je nujna, saj bomo morali na demografsko sliko delati dlje, realne pokojnine bodo vedno slabše. Celotna strokovna javnost podpira samodejno vključevanje v drugi steber, prav tako osebje na ministrstvih, a kljub pozivnemu začetku pri pripravi pokojninske reforme, so te potrebne spremembe med posameznimi verzijami izginjale iz zakona, dokler niso do konca izginile. Lahko govorimo o zamujeni priložnosti - ponovni nič novega na področju pokojninskih skladov.«

Da potrebujemo obvezni drugi pokojninski steber se strinja tudi predsednik uprave Triglav Investments Benjamin Jošar: »Nekaj je, da država poskrbi za pokojnine, drugo je, da sami zase. Zato moramo varčevati na kapitalskih trgih, saj razpršeno vlaganje na dolgi rok pomeni rast in s tem si bomo ustvarili prihranke.«

Klemen Boštjančič je izpostavil dilemo, ki so jo imeli na finančnem ministrstvu, saj so cilji pri zadolževanju države različni od ciljev pri spodbujanju kapitalskega trga z izdajo ljudskih obveznic.

Finančni minister Klemen Boštjančič se je strinjal, da je hrvaški sistem pokojninskega varčevanja mnogo boljši, kot v Sloveniji in da je pokojninska reforma, ki je v zakonodajnem postopku zamujena priložnost. »Da ni obvezne vključitve v drugi pokojninski steber, so kriva gospodarska združenja,« je ob tem opozoril.

Predsednik hrvaškega Združenja družb za upravljanje pokojninskih skladov in pokojninskih zavarovalnic Gordan Šumanović je izpostavil vprašanje, zakaj so v Sloveniji pokojnine višje kot na Hrvaškem. Na to vpliva veliko dejavnikov, med drugim, da je povprečna delovna doba v Sloveniji daljša kot na Hrvaškem, saj povprečen delovni staž za pridobitev pokojnine v Hrvaški znaša 31 let. V Slovenijio povprečna pokojnina znaša 66 odstotkov povprečne plače, medtem na Hrvaškem pri 31 letih okoli 45 odstotkov. Že pri 35 letih staža, kar je približno povprečje novih upokojencev, to razmerje naraste na 55 odstotkov. Ob polnem stažu, 40 letih, dosežemo povprečje Slovenije. Na Hrvaškem imamo tudi pol milijona članov prostovoljnih pokojninskih skladov. V Sloveniji znaša velikost teh skladov 3,7 milijarde evrov, na Hrvaškem pa imamo 1,5 milijarde evrov v prostovoljnih pokojninskih skladih. To je dodatna pokojninska varčevanja, ki prav tako prispevajo k pokojninam hrvaških državljanov.

Hrvaški je v interesu tudi močan slovenski trg kapitala

Podobni koraki Slovenije in Hrvaške

Po mnenju izvršnega direktorja InterCapitala Matka Maravića so bile hrvaške ljudske obveznice fantastičen produkt v odličnem času, ki je pripomogel k finančni pismenosti na Hrvaškem. Ko so ljudje kupili ta produkt in dobili obresti, so se naučili, kaj so obveznice in kaj komercialni zapisi, kar je vstop v trg kapitala. »Verjamem, da bo del teh ljudi razmislilo, da bi kasneje kupili še delnice.« Ljudske obveznice je izdala tudi Slovenija, ki ima prav tako dobre izkušnje s tem finančnim instrumentom.

Boštjančič je izpostavil dilemo, ki so jo imeli na finančnem ministrstvu, saj so cilji pri zadolževanju države različni od ciljev pri spodbujanju kapitalskega trga z izdajo ljudskih obveznic.

Slovenija pa je korak pred hrvaško pri uvedbi individualnih naložbenih računov. Tudi slednji so v hrvaški strategiji razvoja kapitalskega trga ter bi bili velik korak pri spodbujanju vlaganja v sklade, delnice in druge finančne instrumente, je povedala predsednica uprave ZB Invest Maja Bešević Vlajo: »Za zdaj še ni znano, kako bodo ti izgledali. Pomembno pa je, da pogledamo dobre primere v Evropi: na Švedskem se je število gospodinjstev, ki vlagajo na kapitalske trge, od uvedbe investicijskih računov povečalo za osemkrat. Trenutno je skupna vrednost teh računov več kot 150 milijard evrov, kar predstavlja približno 25 odstotkov njihovega BDP.«

Renesansa kapitalskega trga

Jošar je optimističen glede razvoja kapitalskega trga v Sloveniji: »Uvedli smo individualne naložbene račune kot davčno spodbujeno vlaganje v delnice, obveznice in sklade, v Sloveniji se pojavlja veliko alternativnih družb za upravljanje. Obstaja majhna renesansa kapitalskega trga v Sloveniji.«

Inflacija na Hrvaškem je nekoliko višja od depozitnih obrestnih mer, vendar je pomembno poudariti, da so hrvaški državljani v zadnjih letih začeli z razpštivijo premoženje, pa je povedal Dinko Lucić, predsednik uprave banke PBZ: »Poleg dobre aktivnosti vlade na področju obveznic in zakladniških zapisov, smo priča vse večji udeležbi državljanov v življenjskih zavarovanjih. Poleg tega se povečuje tudi interes za druga sredstva vlaganja, kot je zlato in drugi finančni produkti. Seveda smo že večkrat slišali, da imajo v ZDA večji odstotek državljanov, ki so svoje premoženje delno usmerili v delnice, vendar tudi na Hrvaškem obstaja trend naraščajoče diverzifikacije osebnega premoženja.«