Posojila niso edini način financiranja

Podjetja so lani vložila manj zahtev za zunanje vire financiranja kot leto prej, 45 odstotkov malih in srednjih podjetij (MSP) ga, denimo, lani ni iskalo. Pri tem so poročala o izboljšanju neto dostopnosti do večine virov. Dostopnost financiranja ocenjujejo kot enega najmanj pomembnih omejitvenih dejavnikov poslovanja, vendar se je že drugo leto zapored povečal delež MSP, ki pravijo, da jih dostopnost financiranja zelo omejuje.

Lani je že več kot četrtina malih in srednjih podjetij poročalo, da je dostopnost financiranja delni ali velik omejitveni dejavnik poslovanja, izhaja iz tematske raziskave Banke Slovenije za leto 2024. Kljub izboljšanju dostopnosti do zunanjih virov ter zmanjšanju potreb po njih pa so potrebe še vedno večje od dostopnosti. Poročilo finančno vrzel za MSP ocenjuje na sedem odstotkov.

Pri vročih borznih zgodbah s previsokimi obljubami moraš biti še bolj previden

Banke so pogosto prva izbira, ko podjetniki začnejo razmišljati o financiranju, vendar pa se za podjetja v zgodnjih fazah razvoja ali v bolj tveganih panogah pogosto izkaže, da bo to izziv, pravi Milica Bjelica, finančna analitičarka v družbi Prva Skladi. »Inovativna podjetja v zgodnji fazi podatkov, ki jih potrebujejo banke, pogosto nimajo, saj njihova vrednost temelji na potencialu, ne na zgodovinskih številkah,« pojasnjuje. Še posebej velik izziv je to v sektorjih, kjer se poslovne priložnosti hitro spreminjajo, tržni trendi pa se lahko obrnejo v nekaj mesecih.

Različne možnosti financiranja

Družbam so na voljo različne možnosti lastniških in dolžniških oblik financiranja, izbira pa je odvisna od razvojne faze podjetja, želje po rasti, stopnje tveganja ter starosti podjetja, pojasnjuje sogovornica. Viri financiranja se bistveno spreminjajo glede na razvojno fazo podjetja, »saj se potrebe, tveganja in pričakovanja investitorjev razvijajo skupaj z rastjo. Razumevanje teh razlik je ključno za strateško načrtovanje kapitala, dolgoročni uspeh ter za trajnostno rast,« poudarja.

V začetni fazi, ko podjetje oblikuje idejo, razvija produkt ali preverja tržni potencial, financiranje pogosto temelji na osebnih sredstvih ustanoviteljev ter podpori poslovnih angelov, na voljo so subvencije ter nepovratna sredstva iz nacionalnih in evropskih programov, namenjena podpori inovacij in projektom z višjo stopnjo tveganja.

Ko podjetje vstopi na trg in se izkaže kot hitro rastoče z velikim potencialom, postane primeren tvegani kapital. V fazi širitve se lahko vključijo skladi zasebnega kapitala. »Tu se kot pomembna možnost pojavi zasebni dolg. To je hitro razvijajoči se segment dolžniškega financiranja, ki ga zagotavljajo nebančni vlagatelji. Podjetjem omogoča dostop do hitrega, prilagodljivega in manj birokratskega kapitala, ki ga lahko uporabijo kot alternativo ali dopolnitev bančnemu financiranju,« navaja Milica Bjelica. Primeren je za stabilna podjetja z jasno opredeljenimi potrebami, ki iščejo sredstva za rast, premostitev ali izvedbo projektov. Mezaninski kapital, ki združuje značilnosti dolga in lastniškega kapitala, je po njenih besedah primeren za kompleksnejše potrebe, strateški investitorji, kot so večja podjetja, pa vlagajo v manjša zaradi dostopa do inovacij ali ustvarjanja sinergij.

Ko podjetje doseže zrelost, stabilno rast in dobičkonosnost, postanejo dostopni tradicionalni bančni krediti in lizing, ki so cenovno ugodnejše oblike financiranja z nižjim tveganjem. Večja podjetja lahko razmislijo o izdaji obveznic ali vstopu na borzo.

Ob vseh teh možnostih se pojavljajo tudi ponudniki s sivega trga, kjer sogovornica opozarja na običajno neregulirane oziroma manj regulirane subjekte, kar posojilojemalcem prinaša določena tveganja. »Kar naš sklad zasebnega dolga (Prva Private Debt) bistveno loči od sivega trga, je, da delujemo pod strogo regulacijo, kar zagotavlja transparentnost, varnost in zaupanje,« zagotavlja.

Spodbude vlagateljem povečujejo povpraševanje

Most do inovacij

V družbi Prva Skladi zasebni dolg opisujejo kot priložnost za podjetja, ki razvijejo neki inovativni izdelek, a zastanejo, ker jim klasični viri financiranja niso vedno dostopni. Skladi zasebnega dolga so po njenih besedah pogosto pripravljeni prevzeti večje tveganje, če prepoznajo potencial izdelka ali ekipe, »s tem pa omogočijo podjetju, da pridobi kapital takrat, ko ga najbolj potrebuje, ne da bi moralo čakati na dolgotrajne postopke ali žrtvovati večjega deleža lastništva«. Če takšen izdelek uspešno pride na trg, prinaša koristi tudi širšemu gospodarstvu, lahko postane pospeševalec tehnološkega napredka, spodbuja ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in prispeva k večji produktivnosti ter internacionalizaciji slovenskega podjetništva. »Zato je zasebni dolg tudi mehanizem za sprostitev inovacijskega potenciala, ki podpira prehod v bolj dinamično, konkurenčno in razvojno usmerjeno gospodarstvo,« je prepričana sogovornica.

V nekaterih evropskih državah, na primer v Veliki Britaniji in Franciji, je produkt že dobro uveljavljen, v Sloveniji pa njegov potencial ostaja razmeroma neizkoriščen. Po besedah Bjelice ga najpogosteje svetujejo podjetjem, ki potrebujejo kratkoročno financiranje na primer kot premostitev do bančnega kredita ali pa za izvedbo posameznih projektov oziroma pospešitev rasti, lahko pa tudi kot dopolnitev financiranja z bančnimi viri. »Podjetja, ki se odločajo za to obliko financiranja, morajo biti posebej pozorna na višino obrestnih mer, saj lahko prezrta tveganja vodijo v likvidnostne težave ali omejitve pri nadaljnjem razvoju,« je sklenila sogovornica.