Priložnost za vlagatelje tudi prehod energetskega sektorja

Rdeča nit druge okrogle mize je bila Kako z zasebnim kapitalom podpreti strateške projekte držav in podjetij?

O tem so svoja stališča izmenjevali Janez Grošelj, direktor Alfi Renewables, Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments, Igor Čičak, predsednik uprave in glavni partner Provectus Capital Partners (PCP), ter Hrvoje Čuvalo, predsednik uprave HBOR.

Javne finance so vse bolj pod pritiskom, fiskalni okvir Evropske unije pa je vse bolj restriktiven. V tem kontekstu je ključno vprašanje, kako učinkovito mobilizirati zasebni kapital za uresničitev skupnih razvojnih ciljev. Glede na to, kako se gibajo donosnosti slovenskih in hrvaških delnic, bi rekel, da nam gre dobro na slovenski in zagrebški borzi. Za dolgoročnega vlagatelja na kapitalskih trgih se bo dobro obrnilo, saj je dejstvo, da kapitalski trgi skozi daljše časovno obdobje vedno rastejo., meni Šmigić. »Tako slovenski kot hrvaški trg sta ena izmed najbolj donosnih tržišč v globalnem kontekstu v zadnjih dveh letih, število aktivnih udeležencev raste, konkretne številke ni, ker se ne objavlja, ampak jaz bi rekel, da se razvija dobro.«

Vlade obeh držav delajo veliko na temo finančne pismenosti, mi kot finančna industrija tudi, dejstvo pa je, da je v Sloveniji in na Hrvaškem še zmeraj pač pretežno varčevanje in investiranje v bančne depozite in nepremičnine, primarno stanovanjske. Je pa treba začeti vključevati finančne teme tudi v družinske pogovore, v krog prijateljev in družine, je še ocenil Šmigić, saj se bo s tem širilo znanje, ki temelji na nekem zaupanju. »Eno je, če ti nekaj reče država, čisto nekaj drugega je, če ti to rečejo prijatelji ali starši.«

»Kapitalski trg v Sloveniji in na Hrvaškem je zelo mlad, trg se razvija šele 30 let, resna akumulacija kapitala se je začela dogajati v zadnjih 15 letih. Če to primerjamo z Zahodno Evropo, ali Ameriko, vidimo, da smo šele zelo na začetku poti,« še pravi Šmigić.

Šmigić je še pojasnil, da so skladi namenjeni vsem državljanom, lahko se pristopa z minimalnimi zneski.«Mi najbolj priporočamo, da vsak varčuje mesečno obročno, ker s tem znivelira tržna tveganja, kar pridonese k temu, da se izogne vlagatelj velikim glavobolom, saj je nevarnost, če vstopiš z enim velikim vložkom naenkrat.. Sicer pa delniške naložbe in delniški investitorji vedno iščejo rast. In ta rast se potem odraža tudi v sami rasti delniških tečajev. Veliko prepogosto pa se vlagatelji zanašajo na to, da se bo nek pozitiven trend nadaljeval, in to v nedogled. In ponavadi je to kar dober recept za razočaranje.«

Priložnosti

Prehod energetskega sektorja, ki je nujen, bo kot pravi Janez Grošelj, zagotovo financiral privatni kapital - in tukaj je še veliko priložnosti za vlagatelje, da imajo lepe donose.

Igor Čičak pravi, da Hrvaško in Slovenijo vidijo kot en trg, saj sta ločeno obe državi majhni, s pogledom kot skupnega trga pa pridemo do določenega potenciala. In dodaja, da so tudi skladi zasebnega kapitala izjemno pomembni za razvoj gospodarstva na posameznem trgu in širši regiji. »Imate situacijo, kjer države, ki beležijo najvišje stopnje gospodarske rasti in so najbolj razvite, danes v svetu vlagajo precej večji delež zasebnega kapitala v primerjavi z manj razvitimi državami. Na primer, v srednji in vzhodni Evropi je količina vlaganj skladi zasebnega kapitala v gospodarstvo od 4 do 5-krat manjša kot v zahodni Evropi. To je le en majhen primer.« In kot je še dodal Čičak, so ti skladi pomembni, ker skladi zasebnega kapitala v pravilu investirajo v zdrava podjetja, v podjetja, ki imajo potencial rasti in razvoja, vendar zaradi nekaterih razlogov tega rasti niso sposobna same maksimalno izkoristiti oziroma kapitalizirati. »Zaradi pomanjkanja virov, bodisi gre za operativne vire bodisi za upravljavske vire bodisi za finančne vire. Skladi zasebnega kapitala so osredotočeni na zdrav del gospodarstva in investirajo v podjetja, ki imajo perspektivo rasti, ki lahko postanejo vodilna podjetja na še večjem trgu. Na ta način ustvarjajo ekonomsko dodano vrednost.«

In kdo so investitorji v sklade zasebnega kapital? Kot pravi Čičak, so to običajno institucionalni investitorji, kot so na primer pokojninski skladi, zavarovalnice, razvojne banke. S temi vlaganji dejansko angažirate kapital, ki se nahaja pri institucionalnih investitorjih, in tako ustvarite tudi posreden donos lastnikom tega kapitala, torej zavarovancem ali članom pokojninskih družb. pri tem je nanizal nekaj podatkov; sami so sklad, ki običajno prevzame večinsko lastništvo podjetja. Podjetje se razvija v obdobju petih let, to je nek standard - in takšni 'buyout' skladi zasebnega kapitala so v zadnjih 40 letih, odkar je nastala ta industrija, dosegli vrednost 4 trilijonov dolarjev.

Financiranje infrastrukture

Ali se splača vlagati v javne infrastrukturne projekte? Čičak je odgovoril, da se seveda splača, vendar je vprašanje, za katere vlagatelje. »Mi kot vlagatelji gledamo izključno podjetja, ki imajo hitrejšo dinamiko razvoja in lahko na ta način v krajšem času prinesejo večji ekonomski učinek tako za vse zainteresirane strani kot za trg. Infrastruktura pa je seveda pomembna za razvoj gospodarstva, vendar pa infrastrukturni projekti običajno prinašajo nižje stopnje donosa, imajo nižji tveganje. Tako da je treba gledati v kontekstu tveganja in dolgoročnosti samega vlaganja.« In še ocenil, da morda obstajata ena ali dve panogi, kjer bi morala država imeti določen vpliv, večino stvari pa bi vendarle moral prevzeti trg.

»Razlog je ta, da so podjetja, ki so bila javno kotirana na trgu ali v lasti zasebnega kapitala, zasebnih skladov ali individualnega kapitala, bistveno bolj učinkovita, produktivna in ustvarjajo večjo dodano vrednost.« Kar zadeva samo monetizacijo hrvaških avtocest pa je dodal, da ne vidi razloga, zakaj bi bile hrvaške avtoceste 100 % v lasti države.

Hrvaški trg kapitala je v fazi nastajanja in bo v tej fazi, dokler ne doseže dovolj močne baze zasebnega kapitala, ki bo omogočila optimalno delovanje trga, pa je dodal Čuvalo. »Da bi se ta močnejša baza zasebnega kapitala oblikovala, ima in mora pri privabljanju zasebnega kapitala na naš trg pomembno vlogo imeti nacionalna razvojna banka, ki ima veliko za ponuditi.« HBOR in SID banka sta ustanovila prvi regionalni sklad Technology Transfer fond, gre za poseben specializirani investicijski sklad, ki vlaga denar v visokotehnološke projekte, ki nastajajo v raziskovalnih in znanstvenih centrih. »Gre za sklad za prenos tehnologije. Poleg nas in kolegov iz SID banke je začetni vlagatelj skupaj z nami tudi Evropski investicijski sklad. Skupaj smo, torej, tri strani, zbrali 40 milijonov evrov, poleg tega pa je v sklad prišel tudi zasebni kapital v višini malo manj kot 10 milijonov evrov. Tako imamo zdaj skupaj znesek 50 milijonov evrov, kar je relativno resen znesek, ki se lahko vlaga v tovrstne projekte.«

In kot je še pojasnil Čuvalo, so uporabniki individualna vlaganja iz tega sklada, ki se lahko usmerijo v inovativne projekte, visokotehnološke projekte malih, srednjih in velikih podjetij, vendar je poudarek na nečem novem, saj gre za projekte, ki nastajajo v raziskovalnih centrih, znanstvenih centrih in inštitutih. »Naloga je, da tri razvojne finančne institucije oblikujejo in zaženejo sklad. Naloga razvojnih finančnih institucij je začeti nekaj, česar na trgu še ni. Ko govorimo o skladu za prenos tehnologije, nečesa takšnega še ni bilo niti na Hrvaškem.«

Zelene investicije

V Alfi Renewables se po besedah Janeza Grošlja ukvarjajo z vlaganjem v obnovljive vire energije. Sklad Alfi Green smo ustanovili pred štirimi leti, prepoznali pa smo priložnost v regiji, torej na trgih bivše Jugoslavije, Romunije in Bolgarije, ki so še v zgodnji fazi razvoja obnovljivih virov, z možnostmi za vstop privatnega kapitala, saj energetsko tranzicijo večinoma financira prav privatni kapital. »Govorimo o sončnih in vetrnih elektrarnah. Ocenili smo, da je to alternativa tradicionalnim oblikam energije in potrebujemo tudi alternativne vire financiranja. Investitorji so nam zaupali 104 milijone evrov kapitala. Naslednje leto bomo ta kapital investirali v različne elektrarne po regiji, s tem pa bomo ustvarili približno 400 megavatov novih elektrarn.«

In kje je najboljše oziroma najtežje delati? Kot je pojasnil Grošelj, je bilo takrat, ko so začeli, Hrvaška najbolj perspektivna država, ki je tudi blizu nas in smo jo dobro poznali. Trg Hrvaške je bil v zadnjih desetih letih zelo uspešen glede razvoja obnovljivih virov, vendar pa so se v zadnjih dveh letih investicije ustavile zaradi določenih razlogov, predvsem zato, ker ni bila sprejeta tarifa za strošek priklopa na omrežje. »Vendar pa se zdaj vidi, da se ta težava rešuje, in trend razvoja na Hrvaškem se bo nadaljeval. Na Hrvaškem smo medtem razvili projekte v višini približno 250 megavatov, ki zdaj čakajo na ta trenutek, in jih bomo že naslednje leto začeli investirati. Drugače pa je trenutno najbolj potentni trg za obnovljive vire Romunija, saj so tam sprejeli zelo liberalno in fleksibilno zakonodajo. Privatizirali so državno podjetje Hidroelektrika in ga dali na borzo.«

Je pa ob tem Grošelj spomnil še na tehnološki razvoj, ki bo zahteval številne nove podatkovne centre v naslednjih nekaj letih. »Samo v letu 2022  so podatkovni centri porabili toliko elektrike kot celotna Nemčija, v letu 2026 pa se pričakuje, da se bo ta poraba podvojila. zato bo treba še hitreje investirati v proizvodnje elektrike.«