Hrvaški je v interesu tudi močan slovenski trg kapitala

Hrvaški je v interesu močan slovenski trg kapitala, kot kateri koli drug trg kapitala države, ki je tako kot Hrvaška in Slovenija podpisala memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov v Srednji in Jugovzhodni Evropi, je na konferenci Dela in Jutarnjega lista poudaril hrvaški finančni minister Marko Primorac. Izjava je pomembna tudi v luči tega, da hrvaška država prevzema Zagrebško borzo, ki je tudi lastnica Ljubljanske.

V Zagrebu poteka slovensko-hrvaška poslovna konferenca Kapitalski trgi 2025: Financiranje trajnosti – z razvitimi kapitalskimi trgi do močnega regionalnega gospodarstva, ki jo organizirata Delov poslovni center pod okriljem Dela mediji in hrvaške medijske hiše Hanza Media. Z njo zaokrožujemo večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi.

Edinstvena konferenca

Primorac je sprva poudaril pomembnost te konference, saj se osredotoča na sodelovanje med dvema državama pri razvoju trga kapitala: »To je edina taka konferenca.«

Primorac je izpostavil ambicijo Hrvaške, da aktivira pasivne depozite in spodbuja prebivalce k vstopu na trg kapitala: »Naš cilj je imeti stabilen in dobro kapitaliziran bančni sistem, hkrati pa tudi kapitalski trg, ki bo komplementaren in bo dopolnjeval tisto, česar bančni sistem ne zmore. To pomeni, da se kapitalski trg bolj vključuje v financiranje projektov, ki morda na prvi pogled niso 'bančno primerni', ter da pri tem sodelujejo vsi instrumenti in deležniki, ki lahko v tem okviru pomembno prispevajo k razvoju.«

Pri tem je hrvaška vlada opredelila več ciljev, kot so krepitev likvidnosti na trgu, izboljšanje korporativnega upravljanja, močna digitalizacija, odprava čezmerne regulacije. »Hkrati pa smo močno usmerjeni tudi v regionalno integracijo.«

Ministra Marko Primorac in Klemen Boštjančič ter predsednik nadzornega sveta Kolektorja in direktor Dela Stojan Petrič. FOTO: Voranc Vogel

Regionalna integracija

Hrvaška je pobudnica memoranduma o sodelovanju med osmimi državami Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki ga je podpisal tudi slovenski finančni minister. »Vsi deležniki v tej pobudi so enakopravni, vsaka borza je enakopravna. Za resnično celovito integracijo pa je poleg politične volje, ki je seveda odločilna pri usklajevanju regulative, zakonodaje in institucionalnega okvira, ključno tudi sodelovanje vseh drugih sestavin finančnega trga – tako samih borz kot tudi poprodajne infrastrukture: vsega, kar poteka v klirinških in depozitnih družbah ter pri centralnih pogodbenih strankah, kjer te obstajajo.

Cilj je doseči popolno integracijo v tem smislu in hkrati deliti ta uspeh – saj gre za skupni dosežek vseh držav, vključenih v pobudo.« Primorac je napovedal še podpis memoranduma med regulatorji, ki bo do konca leta v Ljubljani.

Zagrebška borza z rekordno rastjo prometa, Ljubljana takoj za njo

Vsaka država mora ohraniti svojo finančno infrastrukturo, zato ne bo združevanja v smislu ukinitve katere koli regulativne agencije, borze ali drugega dela finančne infrastrukture – cilj je tesnejše sodelovanje med njimi, je poudaril:

»Napredek vsakega posameznega trga, vključenega v pobudo, je v interesu vseh držav članic, tudi Republike Hrvaške. Zato je v našem interesu močan slovenski kapitalski trg, prav tako kot močan trg katere koli druge države v pobudi. Ugotovili smo, da lahko sinergijski učinek, za katerega si prizadevamo, dosežemo le, če so vse članice pobude enakovredno zastopane in če skupaj, s skupnimi prizadevanji, krepimo vsak posamezen trg. Cilj je, da se ta tržišča postopno integrirajo tako, da vlagatelji in izdajatelji finančnih instrumentov kapitalski trg dojemajo kot celoto. To pomeni usklajeno trgovinsko in poprodajno infrastrukturo, enotna pravila, regulativo, licenčne postopke in vse drugo, kar omogoča lažji pretok kapitala.«

Spomnimo, hrvaški regulator Hanfa je pred kratkim dal soglasje hrvaški državni Finančni agenciji za pridobivanje kvalificiranega deleža v Zagrebški borzi, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. V slovenski finančni industriji so nekateri zaskrbljeni, kako bo Ljubljanska borza sledila interesom slovenskega trga kapitala.

Odgovorni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić (levo) in direktor družbe Delo mediji Dejan Novakovič. FOTO: Voranc Vogel    

Potrebujemo drugačen pristop k varčevanju

Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da razvoj kapitalskega trga pogosto razumejo le v ožjem finančnem krogu, a v resnici bi moral zanimati vsakogar, saj vpliva na vse nas. Kapitalski trgi so namreč hrbtenica sodobnega gospodarstva, omogočajo, da se prihranki prebivalstva preusmerjajo v projekte podjetij, ki ustvarjajo rast, inovacije in delovna mesta. Evropski kapitalski trgi se soočajo s pomembnimi izzivi, namesto enotnosti za povezovanje v enotni evropski trg so v ospredju nacionalni interesi.

V nadaljevanju je poudaril, da slovenska gospodinjstva še vedno varčujejo pretežno v bančnih vlogah, »skoraj 29 milijard evrov ta trenutek leži na bankah v Sloveniji, globalne spremembe pa terjajo drugačen pristop k varčevanju in nalaganju«. Vlada temu področju namenja posebno pozornost in marca 2023 sprejeta slovenska strategija razvoja trga kapitala do leta 2030 že prinaša rezultate na področju mobilizacije prihrankov gospodinjstev in povečanja privlačnosti trga za mednarodne vlagatelje.

»Novi instrumenti spodbujajo dolgoročno varčevanje, tržna kapitalizacija pa se povečuje. Dvakratna izdaja ljudske obveznice je na trg pritegnila tisoče novih vlagateljev. Poleg finančnega učinka je to prineslo tudi pomembno izkušnjo – gradnjo zaupanja in približevanje finančnih trgov prebivalstvu,« je poudaril.

Klemen Boštjančič FOTO: Voranc Vogel

Krepitev finančne pismenosti je izjemnega pomena za preusmerjanje prihrankov na trg kapitala. Z nacionalnim programom na tem področju Slovenija usmerja aktivnosti zlasti k prebivalstvu, pa tudi k podjetjem. »Le posameznik, ki zna voditi osebne finance, je sposoben vnaprejšnjega načrtovanja, sprejemanja informiranih odločitev, povezanih s finančnimi produkti in prepoznavanja ključnih finančnih tveganj. To prinaša odgovorno ravnanje ter zmanjševanje tveganj pri vlaganju v finančne instrumente. Tak finančno pismen in racionalen vlagatelj tudi krepi gospodarsko in finančno stabilnost ter spodbuja razvoj gospodarstva,« je dejal Boštjančič.

Pomembno regionalno povezovanje

Novi zakon o individualnih naložbenih računih bo vlagateljem ponudil preglednejše in stroškovno učinkovitejše poti za dolgoročno varčevanje in razpršitev prihrankov, je izpostavil še en ukrep v prizadevanjih za bolj dinamično vključevanje prebivalstva na trg kapitala.

Na regionalni ravni pa je pomemben memorandum osmih držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki so ga podpisali avgusta letos v Zagrebu. Njegov namen je večja povezanost trgov in ustvarjanje sinergij: več kapitala, večja likvidnost in nižji stroški. »Podatki kažejo, da hrvaški pokojninski skladi že danes vlagajo več sto milijonov evrov v slovenske vrednostne papirje – kar potrjuje, da so naši trgi naravno komplementarni,« je poudaril. Regionalno sodelovanje slovenske nacionalne cilje dopolnjuje in jih ne nadomešča, je še opozoril, »ohranjamo regulatorno avtonomijo, hkrati pa iščemo priložnosti za povezovanje tam, kjer je to smiselno in koristno«.

Predvideni projekt tehnične pomoči evropske komisije za uskladitev regulatornih okvirov lahko prinese konkretne rezultate. Izmenjava pristopov in rešitev med državami bo koristila vsem udeležencem, je prepričan minister.

Pogled v prihodnost

Ključno je, da s kapitalskimi trgi usmerimo sredstva v sektorje, ki bodo oblikovali prihodnost. Torej v trajnostno infrastrukturo, obnovljive vire, digitalno preobrazbo in raziskave, je poudaril. Izzivi pred nami so veliki. Evropa še vedno zaostaja za ZDA in Azijo po globini in razvitosti trgov. V naši regiji prevladuje bančno financiranje, kar ustvarja neuravnoteženost sistema. Povečati moramo vlogo trga kapitala pri financiranju rasti podjetij, zlasti inovativnih in izvozno usmerjenih. Ob tem pa zagotoviti tudi dovolj transparentnosti, saj je to osnovni pogoj za zaupanje vlagateljev.

»Kako preusmerjati prihranke naših državljanov v donosnejše naložbe, ki bodo omogočile razvoj, ni zgolj finančna naloga – to je razvojna prioriteta, ki bo določila konkurenčnost naše regije v prihodnjih desetletjih. Pomembno je tudi povečanje vlaganj institucionalnih vlagateljev (ne le iz regije, ampak širše) prek trga kapitala v naše gospodarstvo,« je naštel.

Prihodnost Slovenije – in Evrope – mora temeljiti na kapitalskih trgih, ki bodo dinamični, inovativni in zaupanja vredni. Cilj pa so po Boštjančičevih besedah močni nacionalni trgi, ki skupaj tvorijo privlačno regionalno celoto za mednarodne vlagatelje.

Zatem je hrvaški trg kapitala v letu 2025 predstavila mag. Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze. Kam investirati v letu 2026 in naprej, pa je napovedala Manuela D'Onofrio, direktorica za naložbeno strategijo v UniCredit Grupi.

Digitalna sredstva kot učinkovit pripomoček za dolgoročna vlaganja podjetij in vlad je predstavil Volodimir Nosov, ustanovitelj in izvršni direktor WhiteBIT.

Kako plemenititi premoženje gospodinjstev

Tema prve okrogle mize je bila Kapitalski trgi med negotovostjo in priložnostjo: kako zaščititi in plemenititi premoženje gospodinjstev. Sogovornika moderatorja Mislava Togonala so bili Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Investments, Janez Kranjc, predsednik uprave Skupine Prva, Gordan Šumanović, predsednik Združenja družb za upravljanje pokojninskih skladov in pokojninskih zavarovalnic, Maja Bešević Vlajo, CFA, predsednica uprave ZB Invest, dr. sc. Dinko Lucić, predsednik uprave PBZ, ter Matko Maravić, izvršni direktor InterCapitala.

Zasebni kapital za podporo strateških projektov

Drugi del konference je začel Roman Zidarn, glavni ekonomist v Triglav Investments, s strokovnim nagovorom na temo Tehnološke singularnosti kot gonila trga.

Sledila je druga okrogla miza, katere rdeča nit je bila Kako z zasebnim kapitalom podpreti strateške projekte držav in podjetij? O tem so svoja stališča izmenjevali Janez Grošelj, direktor Alfi Renewables, Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments, Igor Čičak, predsednik uprave in glavni partner Provectus Capital Partners (PCP), ter Hrvoje Čuvalo, predsednik uprave HBOR.