Zagrebška borza z rekordno rastjo prometa, Ljubljana takoj za njo

Povezanost Hrvaške in Slovenije je izjemno pomemben dejavnik uspešnosti naših podjetij. V preteklosti je že privedla do številnih sinergij, je med drugim na konferenci kapitalski trgi izpostavila mag. Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze.

To je med drugim dejala mag. Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze, ki se je ravno vrnila iz Bratislave iz poslovnega sestanka 8 borz. »Pri tem gre za tri tokove, ki delujejo zelo usklajeno: eden je na ravni borz, drugi na ravni ministrstev za finance, tretji pa na ravni regulatorja. Vsi trije tokovi so v resnici nujni, da bi se ta projekt lahko uresničil. Ne gre torej le za trg in številke, temveč za skupno vizijo boljših različic naših trgov kapitala, ki bodo prispevale k rasti, sodelovanju in sinergijam med našima gospodarstvoma.«

Povezanost Hrvaške in Slovenije je izjemno pomemben dejavnik uspešnosti naših podjetij, je dejala Ivana Gažić in dodala, da je v preteklosti že privedla do številnih sinergij, prav takšen dialog, kot ga imamo danes, pa je potreben, da bi v prihodnje še bolje izkoristili potencial, ki ga imamo. »Z veseljem sem opazila številne predstavnike podjetij, ki so sinergije med državama že začeli uporabljati, saj je to pomembno za njihovo poslovanje.«

Uspešno poslovno leto zagrebške borze

Kar zadeva naše poslovanje v letu 2025, lahko povem, da ima Zagreška borza zelo uspešno poslovno leto. »V devetih mesecih je promet zrasel za 97 odstotkov, torej se je skoraj podvojil, Ljubljanska borza pa je zabeležila 70-odstotno rast. Poleg tega so naši indeksi redno med najhitreje rastočimi na svetu. Zato lahko resnično rečemo, da je leto 2025 leto uspeha za oba naša trga.

Še pomembneje pa je, da smo v desetih letih skupnega dela – obletnico prav letos praznujemo – uvedli številne inovacije: market making (ustvarjanje trga) je bil prvič uveden v Sloveniji, sledili so ETF-ji, skupni indeks, dolgoletno intenzivno delo na finančni pismenosti in še mnogo drugega. To uspešno obdobje beležimo kljub kroničnemu pomanjkanju novih izdaj na obeh trgih, ki bi predstavljale nove investicijske priložnosti za vlagatelje. Zdaj, ko so vlagatelji aktivni – med drugim smo slišali, da imajo zelo visoko raven prihrankov – moramo delati na tem, da jim ponudimo več možnosti za vlaganje.«

Uspeh ni naključen

Napredek je že viden, je še dejala Ivana Gažić in dodala, da je poleg državnih obveznic za državljane v obeh državah na Hrvaškem v teku tretja javna začetna ponudba (IPO) v tem letu, ki je hkrati prva javna ponudba, izvedena vzporedno na Hrvaškem in v Sloveniji. »Upamo, da bomo po Ingradu in Žitu lahko pozdravili tudi Tokić Group na Zagrebški borzi.«

Hrvaška je letos med prvih 30 držav na svetu po številu IPO-jev – kot edina iz naše regije. »Na srečanju v Bratislavi so moji kolegi z nekaj zavisti gledali te rezultate, saj v skupini osmih držav nihče ni dosegel takega števila IPO-jev, niti Poljska, ki je približno stokrat večja od nas. Menim, da takšen uspeh ni naključen, temveč rezultat dolgotrajnega razvoja številnih elementov, ki so to omogočili: široke baze institucionalnih vlagateljev, še posebej pokojninskih skladov.«

Regionalna integracija bo naš ključni strateški projekt, s katerim smo začeli spomladi lani, je poudarila Ivana Gažić. FOTO: Voranc Vogel/Delo mediji

Na Hrvaškem imamo razvito pokojninsko industrijo, ki je pomembno prispevala k razvoju trga kapitala in jo moramo ohraniti, je še dejala. »Trenutno v Sloveniji aktivno sodelujem v razpravah o krepitvi pokojninskih skladov – hrvaške izkušnje so lahko v tem pogledu dragocen zgled.«

Po njenih besedah so veliko vlagali tudi v razvoj infrastrukture, odprli so se mednarodnemu sodelovanju in dosegli odlične gospodarske kazalnike. »V letih krize smo izvajali natančne ukrepe, kot so izboljšanje korporativnega upravljanja, discipline in kakovosti poročanja ter uvedba novih indeksov. Ti ukrepi so ustvarili zdrave temelje za današnje stanje, saj bi bila povečana likvidnost brez teh standardov na nezdravih temeljih. Vsak IPO, od Spana pred več kot tremi leti, do Ingrada in Žita je pritegnil vse več malih delničarjev, kar se kaže tudi v njihovem deležu pri prometu na Zagrebški borzi. Po uvrstitvi na borzo so ta podjetja hitro postala del glavnih indeksov in pomembno prispevala k likvidnosti trga. Zato rast prometa za skoraj 100 odstotkov ni presenečenje, saj sta delnici Ingrada in Žita zelo likvidni. To je dober primer, kako se lahko priporočilo, da IPO-ji vključujejo široko udeležbo malih vlagateljev, uspešno uresniči v korist celotnega trga. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez dobro vzpostavljenega sistema državnih zakladnic, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za finance.«

Regionalna integracija ključen projekt

Regionalna integracija bo naš ključni strateški projekt, s katerim smo začeli spomladi lani. »Prve konkretne korake smo sicer naredili že leta 2015 z nakupom Ljubljanske borze in kasneje deleža v Makedonski borzi. Integracija trgov kapitala, na kateri trenutno intenzivno delamo v regiji, ni le odziv na Savings and Investment Union (Unijo varčevanja in naložb), temveč premišljen korak k oblikovanju povezanega, odpornega in prepoznavnega finančnega prostora, ki ponuja nove priložnosti vsem udeležencem. Projekt vključuje usklajevanje standardov, izboljšanje digitalne infrastrukture in spodbujanje likvidnosti trgov, s ciljem, da bi vlagatelji iz različnih držav delovali v čim bolj enostavnem, predvidljivem in konkurenčnem okolju. O tem projektu se veliko govori tudi na ravni Evropske unije – omenil ga je naš minister za finance, pa tudi evropska komisarka Maria Luísa Albuquerque, ki pogosto navaja primer regionalne integracije osmih borz (vključno z našo) kot zgleden primer poti k uresničitvi Unije varčevanja in naložb.«

Prepričana sem, je še dejala Ivana Gažić, da vsak korak k večji povezanosti prinaša konkretne koristi našim gospodarstvom. Trge je treba razvijati v obdobjih gospodarske rasti, da bi v času krize lahko predstavljali oporo ekonomski politiki in prispevali k hitrejšemu okrevanju gospodarstva. »Veliko zanimanje, ki ga kažeta hrvaška in slovenska vlada s sprejetjem strategij razvoja trga kapitala, jasno kaže smer – gradnjo trdnih temeljev, na katerih bodo prihodnje generacije lahko oblikovale še bolj konkurenčno in dinamično tržno okolje.«

Pred nami je še veliko korakov, najpomembnejši med njimi pa je odprava regulativnih neusklajenosti med državami Evropske unije, ki nam trenutno povzroča precej težav v poslovanju. »Upamo, da bodo v kratkem na tem področju sprejeti pomembni ukrepi. Uspeh, ki ga vidimo v letu 2025, ni le uspeh institucije, ki jo predstavljam, temveč uspeh celotnega tržnega ekosistema – izdajateljev, posrednikov, vlagateljev, države, regulatorjev in naših mednarodnih partnerjev. Od finančne krize leta 2008 in let stagnacije, ki so sledila, so samo največji optimisti verjeli v okrevanje, ki ga danes vidimo. Ko govorimo o trgih, je skupno delovanje za razvoj lokalnih trgov ključno.«

Kam investirati

Vpogled na kapitalske trge je podala Manuela D'Onofrio, direktorica za naložbeno strategijo v UniCredit Grupi.

V ZDA se že nekaj let soočajo z inflacijo, ki je višja od ciljnih dveh odstotkov, ampak podjetja ne odpuščajo in plače vsako leto rastejo. Gospodarstvo ne zapade v recesijo, čeprav mu to ves čas napovedujejo, je spomnila in poudarila, da je velika razlika med ZDA in Evropo, da imajo Američani 60 odstotkov kapitala na delniškem trgu, kar je ključno. »To je pomemben vzvod za ekonomijo, pokojninski skladi ves čas tastejo, vrednost nepremičnin tudi, zaposleni, ki delajo v podjetjih, ki jim raste vrednost, prejemajo bonuse,« je naštela.

Američani imajo 60 odstotkov kapitala na delniškem trgu, to je pomemben vzvod za ekonomijo, je poudarila Manuela D'Onofrio. FOTO: Voranc Vogel/Delo mediji

ZDA od finančne krize 2008 ves čas rastejo, Evropa pa temu ne sledi. »ZDA so se odločile za ekspanzivno fiskalno politiko, deficit je tam dvakrat večji kot v Evropi, kjer imamo fiskalno disciplino, imeti hočemo nizek dolg, posledica pa je anemična rast,« je pojasnila.

Vlaganje v tehnologije je vlaganje v rast

Evrsko območje želi popolno integracijo in to bi bilo treba izvesti. Tako bi skupaj financirali energetski sistem, v katerem bi imeli vsi Evropejci dostop do energije po enotni ceni. Drugo pomembno področje pa je razvoj skupne obrambne platforme, ker ta investicija pomeni investicijo v tehnologije. In ne ne vlagaš v tehnologije, ne moreš imeti rasti,« je dejala Manuela D'Onofrio in dodala, da ZDA tudi zato, ker vlagajo v tehnologije in vojsko, rastejo hitreje.

Za financiranje tega moramo končati projekt evropskega obvezniškega trga, vzpostaviti moramo alternativo ZDA, ki ima zdaj privilegij, da je dolar glavna valuta mednarodne trgovine. Ko je Kitajska začela vzpostavljati alternativo in so se ji začele pridruževati države zunaj Nata, se je začela tudi rast zlata ter plemenitih kovin, ker so te države na ta način krepile svoje rezerve, je še pojasnila, pričakuje, da bo vrednost dolarja še naprej padala.

Evropa potrebuje več strokovnjakov fintecha

Volodimir Nosov, ustanovitelj in izvršni direktor družbe WhiteBIT je pojasnil pomen razvoja blockchain tehnologije za Evropo. Njegovo podjetje, ki se ukvarja s tem, je lani imelo 2,7 bilijona trgovalnega obsega, več kot 39 milijard tržne kapitalizacije, 35 milijonov uporabnikov njihove platforme, imajo lastno kriptovaluto s trenutno kapitalizacijo devet milijard dolarjev.

Ko bomo v prihodnje v novi finančni eri govorili o implementaciji različnih idej v blockchain, bo Evropa imela težave, ker ima tako malo razvijalcev, pravi Volodimir Nosov. FOTO: Voranc Vogel/Delo mediji

»Pri nas dela več kot 300 strokovnjakov, ki so specializirani za razvoj blockchaina in to je zelo pomembno za celotno Evropo,« je dejal in pojasnil, da se na svetu s tem zdaj ukvarja 5000 ljudi, od tega jih je v ZDA 1500, na Kitajskem in drugod v Aziji pa 3000, medtem ko jih je v EU samo 500.

Ko bomo v prihodnje v novi finančni eri govorili o implementaciji različnih idej v blockchain, bo Evropa imela težave, ker ima tako malo razvijalcev. »Ideja našega podjetja je vzpostaviti močno središče razvoja v Evropi in ta bo na Hrvaškem,« je razkril. Vzpostavljajo podjetje, sodelujejo z regulatornim organom na Hrvaškem in napoveduje vzpostavitev nove fintech industrije.