Slovenci varčujemo, a izgubljamo vrednost premoženja

V Sloveniji večino denarja hranimo na bankah. Vendar s prihranki, vloženimi v bančne depozite, ob nizkih obrestnih merah in višji inflaciji realno izgubljamo kupno moč. Mlajše generacije so bolj odprte za vstopanje na kapitalske trge, a potrebujejo ciljno usmerjeno finančno opismenjevanje.

Ravnanje z denarjem s poudarkom na vlaganjih na kapitalske trge ter finančni pismenosti je bila tema podkasta Moč gospodarstva. Gost je bil Bojan Ilijanić, višji specialist v sektorju prodaje in marketinga v družbi za upravljanje Sava Infond. »Preden kamorkoli vložimo denar, si moramo odgovoriti na tri ključna vprašanja: za kaj bomo varčevali, čez koliko časa bomo potrebovali sredstva ter, zelo pomembno, kakšen je naš odnos do tveganja,« je predstavil osnovo. Če bomo denar potrebovali čez leto ali dve, je najbolj smiselno, da ga hranimo na varčevalnem računu ali morda v kratkoročnih obveznicah.

Če pa je cilj dolgoročnejši in bomo na sredstva računali čez deset let, na primer za nakup nepremičnine, ali daljši, morda za dodatek k pokojnini čez 25 let, pa se odpre spekter možnih naložb, ki potencialno lahko prinesejo precej višji donos. Pred odločitvijo se je treba še vprašati, kako bi se odzvali na morebitno kratkoročno znižanje vrednosti premoženja za deset, morda 20 odstotkov. V vsakem primeru je pomembno, da premoženje razpršimo in imamo ustvarjeno varnostno rezervo, ki je namenjena nepredvidenim stroškom, nepričakovanemu izpadu prihodkov in podobno.

V Sloveniji smo pri varčevanju sicer že tradicionalno zelo konservativni, pravi Ilijanić. Depoziti na banki so bili v preteklosti donosni, ker so bile obrestne mere višje od inflacije, zato je bilo na ta način mogoče ohranjati vrednost premoženja. V zadnjih letih pa se je slika spremenila, tako da je prepričanje, da je depozit varen, iluzija.

Realno tisti, ki imajo večje zneske v depozitih, vsako leto izgubijo odstotek vrednosti, če jih imajo zgolj na osebnem računu, pa dva odstotka. »Slovenci imamo zdaj 29 milijard evrov na računih. Če bi samo deset odstotkov tega zadnjih pet leti investirali na globalnih kapitalskih trgih ob povprečnem osemodstotnem donosu, bi v Sloveniji ustvarili približno milijardo evrov dodatnega premoženja. S tem denarjem bi po sedanjih cenah v Ljubljani lahko kupili 3000 stanovanj, zgradili bi jih 5000,« je ponazoril.

Strah nas vleče stran od kapitalskih trgov

Dodal je, da imajo vlagatelji na voljo veliko alternativ bančnim depozitom. Velikokrat pa se izkaže, da so vzajemni skladi, ki jih ponujajo družbe za upravljanje v Sloveniji, najprimernejša izbira. In to zato, ker že z nizkimi zneski omogočajo veliko razpršitev premoženja, hkrati pa njihova sredstva aktivno upravljajo strokovnjaki, zato vlagateljem ni treba namenjati časa za spremljanje kapitalskih trgov. »Družbe za upravljanje omogočamo investiranje globalno in v najrazličnejše sektorje, tudi trajnostno investiranje in naložbe v konservativnejše naložbe,« je naštel.

Na vprašanje, zakaj v Sloveniji ne spustimo več denarja na kapitalske trge, je Ilijanić ocenil, da gre predvsem za strah in nerazumevanje tematike, ljudje pa se hitro odmaknemo od stvari, ki jih ne poznamo. Določeno vlogo ima tudi odpor do strahu. Znanstveniki so dokazali, da je občutek bolečine ob izgubi sto evrov dvakrat močnejši kot zadovoljstvo ob enakem ustvarjenem dobičku.

»Tako ljudje razmišljajo o možnosti izgube namesto o možnosti dolgoročnega donosa.« Tretji razlog so slabe izkušnje in ne nazadnje, čredni nagon, ki pa na kapitalskih trgih ni priporočljiv. Pomeni namreč, da v neke naložbe vlagamo takrat, ko to delajo vsi drugi, kar tudi pomeni, da so vrednotenja visoka, in prodajamo, ko to delajo vsi, in to po nizkih cenah.

Pri novih generacijah opažajo premike, bolj so odprti za pogovore o financah. Pri njih glede na raziskavo Eurobarometer ni toliko težava v finančni nepismenosti, ampak da jih ta tematika ne zanima, dokler ne pridejo do neke prelomnice, kot so rojstvo otroka, razmislek o nakupu nepremičnine ali prva zaposlitev.

Takrat mladi poiščejo nasvet in so odprti. »Imamo priložnost in moramo že danes to generacijo zelo aktivno bolj ciljno finančno opismenjevati in ji svetovati,« je poudaril sogovornik in dodal, da je pomembno, da začnemo investirati zgodaj v življenju, da to delamo redno in smo potrpežljivi.

Veliko vlagateljev, sploh na začetku, misli, da z mesečnimi vložki po 50 ali sto evrov ne morejo ustvariti nekega premoženja, vendar to ne drži. Če nekdo začne pri 25 letih in na mesec nalaga sto evrov, bo po 40 letih ob povprečnem osemodstotnem letnem donosu imel 320.000 evrov.

Veliko vlagateljev misli, da z mesečnimi vložki po 50 ali sto evrov ne morejo ustvariti nekega premoženja, vendar to ne drži. FOTO: staff/Reuters

Težava UI je, da posameznika ne pozna

Na vprašanje, koliko si je pri investiranju smiselno pomagati z nasveti umetne inteligence (UI), je dejal, da je splet danes naša knjižnica, do katere lahko dostopamo na vsakem koraku. Za to, da lahko izkoristimo znanja iz nje, potrebujemo temeljna znanja.

Umetna inteligenca je zelo dobro orodje, ki pa se ga moramo še naučiti uporabljati, kajti ključno je, kako dobro postavimo vprašanje. Pri splošnih tematikah je zelo dober pomočnik. Pomaga, na primer, pripraviti vprašanja, ki jih je smiselno zastaviti finančnemu svetovalcu, zelo dobro opiše pojme, kot je obrestno obrestni račun.

Med pomanjkljivostmi pa je Ilijanić izpostavil, da umetna inteligenca »ne da personaliziranega odgovora, saj posameznika ne pozna, ne pozna njegovih čustev, ki so zelo pomemben dejavnik, stanja glede kreditov, rasti prihodkov, odhodkov ... Zato so odgovori umetne inteligence velikokrat generični in nasvet, ki je za nekoga dober, je za drugega lahko slab, lahko se tudi zgodi, da ponudi zastarele odgovore«.

Pri tem pa pridemo še do vprašanja odgovornosti: »Če sledimo samo nasvetom umetne inteligence, je super, dokler naložba raste. Kaj pa, ko pade? Zavedati se moramo, da je finančna industrija zelo strogo regulirana, zelo natančno je opredeljeno, kako lahko podajamo informacije, svetujemo. Pri umetni inteligenci tega še ni.«

Kaj uporabniki sprašujejo chatgpt s področja osebnih financ?

Verjamem, je zaključil Bojan Ilijanić, da je za vlagatelja pomembno, da ima ob sebi sogovornika, ki ga bo poslušal in razumel, ki ga bo znal usmeriti ter mu dal pravi nasvet. »Nekateri se bodo odločili za umetno inteligenco, sam pa misli, da bo človek še vedno tisti, na katerega se bodo ljudje obrnili, saj ima empatijo, ki je umetna inteligenca nima.«

Finančno opismenjevanje – stalni proces

Sogovornik je še ocenil, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na področju finančnega opismenjevanja prebivalstva. Pohvalil je nacionalni program, pomembno pa je, da to ni projekt, ampak proces, ki poteka ves čas. Prav tako mora zajeti več ravni: družino, da starši lahko dajejo zgled otrokom, vzgojno-izobraževalne ustanove. Nacionalni program določa izobraževanje v vrtcih in šolah, pomembno pa je, mlade ustrezno nagovarjamo.

»Ne s teorijo, da bi morali vedeti, kaj je delnica ali pa obrestno obrestni račun, ampak skozi njihove cilje. Na primer, če želi nekdo več potovati, koliko lahko privarčuje z nekim vložkom,« je ponazoril. Smiselno je vključiti tudi delodajalce, da bi spodbudili in tudi motivirali zaposlene, da bi začeli bolj razmišljati o svoji pokojnini ter varčevali zanjo. In ne nazadnje je nujno usklajeno delovanje ter sodelovanje finančnih institucij, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, finančne industrije in tako dalje.